Modna urednica Petra Windschnurer tokrat razmišlja o tem, kako zelo so se to pomlad in poletje napihnili rokavi.
Nič posebnega, le napihnili so se kot balon, da jih ne bi spet spregledali. In res jih ne bo mogoče, saj je njihova dimenzija v primerjavi z vitkim trupom manekenk resnično 'zastrašujoča'. Kakorkoli že, rokavi so letos nekaj posebnega. Modni oblikovalci so jih preoblikovali v tisoč in eno različico in ni zlomka, da vam ne bi vsaj ena od njih ogrela srca in vas prepričala, da sta običajen in raglan rokav letos nekaj zelo dolgočasnega.
Pa začnimo s tistimi najbolj ekstremnimi, za katere verjamem, da jih bo mogoče videti le v času tednov mode kot skrajni prijem, ki bo priklical ulične fotografe. To so rokavi, ki so se na modnem prizorišču znašli že daljnega leta 1810 in obdržali vse do leta 1920 in me upravičeno spominjajo na pršut oziroma nogo jagenjčka, po kateri so tudi dobili ime – močno nabrani in napihnjeni rokavi pri ramenih in nato običajno oblikovani od komolca dalje. Ne le da njihova silhueta kljub sodobnim materialom in stiliranju 'pristaja' zgolj najbolj suhljatim in visokim dekletom, s to obliko se mi v letu 2016 preprosto ne uspe ujeti. Deluje preveč kostumografsko, teatralno in bidermajersko. Nekaj možnosti dajem le precej 'zbledeli' oziroma napol izpihnjeni različici iz precej fluidnega materiala, ki poskrbi, da ekstra volumen pade čez komolce. Če dobro razmislim, se bom poskušala izogniti vsem rokavom, ki v precej ravni in dvignjeni obliki poudarjajo ramena. Pri srcu mi niso ne osemdeseta ne ženske superherojke. K sreči teh ni veliko. Torej?
V veliko veselje mi bo pomeriti oblačila z rokavi, ki spominjajo na zaprt tulipan – rahlo spuščena ramena in nežno poudarjen volumen, ki se razbohoti v osrednjem delu rokava in nato umiri z običajno širino zapestnika oziroma zaključkom rokava. Variacij na to temo ne manjka. Srajčne bluze, suknjiči, plašči in topi so izdelani iz prosojne in precej trde organce, usnja, bombažne srajčevine, hladne volne in celo materiala za dežne plašče. Prednost pred preostalimi rokavi so jim dali pri Marniju, Diorju, Fendiju, znašli pa so se tudi v kolekciji najbolj sodobne interpretacije moderne ženske, v kolekciji blagovne znamke Céline, medtem ko so jim precej romantično vlogo dodelili pri Alexandru McQueenu. Rokavi takšnega kova zahtevajo pas. To pomeni, da je ta poudarjen bodisi s krojem vrhnjega dela samega ali s pomočjo spodnjega dela, kamor na primer zatlačite srajco. Le tako bodo rokavi dostojno obvladovali primat pravega volumna na pravem mestu. Dajte jim to možnost.
Enako pravilo velja za bolj špansko naravnane različice, ki pa ramena poudarjajo tako, da z njih preprosto zdrsnejo. Še enkrat, pas je obvezen. Ob voluminoznih rokavih bomo nosili še tako imenovane škofovske rokave, nabrane na končni dolžini, pa rokave poetov, ki svoj ekstra volumen iz padajočega materiala dramatično 'ujamejo' v zapestniku, ta pa se na dolžini razveji s tisočerimi drobnimi volančki, in pa seveda kimono rokave in meni od nekdaj ljube rokave z velikimi volani. Če vam samo namignem, da sem se pri oblikovanju svoje maturantske obleke zgledovala po kralju rokavov z volani, Princeu. In, da, obleka je bila vijoličaste barve.
Veliki volani, ki prosto padajo in nastanejo zaradi zvončaste oblike rokava, delujejo zelo ženstveno prav zaradi 'normalnih ramen', zato igra s poudarjenim pasom ni obvezna, še več, naj vam bo za vzor silhueta sedemdesetih. Meni najljubše letos podpisujejo pri Proenzi Schouler in Roksandi. Medtem ko so pri prvi volane izjemno lepo in s kančkom španskega temperamenta vpletli v celotno konstrukcijo obleke (ne samo v rokave), Roksanda 'škatlaste' volane ustvarja s prevezovanjem precej trdnega material na rokavih. Kaj se je torej zgodilo z rokavi? Ušli so iz vajeti klasike!
Tekst: Petra Windschnurer