Mila.Vert: Ekološko je lahko več kot lepo

Kako se je rodila Mila.Vert?

Že v času študija sem si želela graditi svojo blagovno znamko, ki bi mi omogočala veliko svobode in kreativnosti. Pot me je po študiju sicer vodila drugam.

Od nekdaj sem bila ljubiteljica mode in modnega oblikovanja, že kot deklica sem z babico, poklicno šiviljo, ustvarjala oblačila.

Kombinacija naštetega me je vodila, da sem se pred približno dvema letoma odločila, da ustvarim Mila.Vert.

Gre za etično odgovorno znamko. Kaj to pravzaprav pomeni?

Govoriva o zelo širokem pojmu. V osnovi gre za to, da imamo s svojim delovanjem čim manj škodljivih in čim več blagodejnih učinkov na okolje in ljudi. Vsaka blagovna znamka da poudarek na tisti del delovanja, ki je zanjo najbolj pomemben. Pri Mila.Vertu sledimo temu konceptu tako, da izdelujemo oblačila iz ekoloških materialov, ki so narejeni v skladu s standardi najbolj strogih certifikatov, kot sta GOTS (Global Organic Textile Standard) in IVN BEST. Določeni so številni pogoji, ki morajo ustrezati materialom s tema certifikatoma.

Sodelujem z dvema slovenskima šiviljskima podjetjema. Lokalna proizvodnja mi omogoča vpogled v delovanje podjetij, delavke v podjetjih pa so zaščitene v skladu s slovensko zakonodajo.

Kupljena oblačila zapakiramo v praktične bombažne nahrbtnike za večkratno uporabo, uporabljamo recikliran papir za nekatere tiskovine ipd.

Od kod prihajajo vaši materiali? Jih v Sloveniji še vedno težko najdete?

V Sloveniji kupim le zadrge, gumbe in ekološko čipko. Blago kupujem od proizvajalcev in posrednikov iz Avstrije, Nemčije, Francije, Nizozemske in Anglije. Če ti sami blaga ne izdelujejo, ga po večini kupujejo v Indiji, Turčiji in na Portugalskem.

O poreklu materialov želim izvedeti čim več. Največ podatkov dobim ravno v primerih, ko imam možnost kupiti blago neposredno pri proizvajalcih. Tako na primer pri avstrijskih proizvajalcih lanu pridobim informacijo, da lan (flax) raste v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem – oni ga največ pridobijo iz Francije. Preja nastane v predilnici v Italiji, barvajo in tkejo v Avstriji.

Imate občutek, da morate pri oblikovanju večkrat sprejemati kompromise?

Pri načrtovanju svoje prve kolekcije Mila.Vert sem materiale iskala na sejmu v Münchnu in hitro ugotovila, da bom morala v veliki meri prilagoditi kolekcijo, saj ustreznega blaga nisem našla. Tako sem se zadeve lotila nekoliko drugače. Najprej sem poiskala blago, ki mi je bilo všeč, in nato začela razmišljati, kaj lahko iz tega materiala ustvarim. Še vedno sem prisiljena sprejemati kompromise, vendar je z vedno večjim naborom ponudnikov ekoloških materialov to lažje in je kompromisov manj. Še pa se zgodi, da določenih idej zaradi pomanjkanja ekoloških materialov ne morem uresničiti.

Vaši kosi delujejo brezčasno. Kako to dosežete?

Praviloma izhajam iz klasično oblikovanih kosov oblačil ter kosov čistih linij. Kljub dodanim skrbno izbranim detajlom, za katere želim, da oblačila naredijo elegantna ter jih postavijo v danšnji čas, imam vedno v mislih, da mora oblačilo ostati brezčasno, se pravi, da ne sledi slepo trendom. Takšna oblačila je mogoče preprosto kombinirati, s kakovostnimi materiali in izdelavo pa omogočimo, da nam lahko oblačilo še dolgo in dobro služi.

Kako je na razvoj vašega oblikovanja vplival študij na Nizozemskem in Švedskem?

Vsekakor mi je blizu skandinavska minimalistična estetika, ki sem jo srečevala na Švedskem.

Pri Nizozemcih sta mi všeč sproščen stil oblačenja in poudarek na udobnih, casual oblačilih (v neudobnih je vendar težko prekolesariti polovico Amsterdama). Tako je eno od vodil pri oblikovanju tudi zagotavljanje udobja ob nošenju oblačila. Pri novi jesenski kolekciji je poudarka na udobju še več.

Obe državi dajeta tudi veliko poudarka trajnostnemu delovanju na številnih področjih.

Kako se spopadate s podjetniško platjo vodenja blagovne znamke?

Ta plat je velik del pri grajenju blagovne znamke. Imam srečo, da mi je všeč. S tega področja imam tudi formalno izobrazbo. Kljub izobrazbi pa se vsaj na tedenski ravni z določenimi izzivi še vedno prvič srečam in se jih sproti učim reševati.

Kdo so ljudje, s katerimi najraje sodelujete?

Teh je res ogromno. In vsak od nijh je zaslužen za delček te zgodbe. Če jih naštejem samo nekaj. Sodelujem z dvema manjšima šiviljskima podjetjema in lastnicama Sašo Rovanšek iz Štentivida pri Stični in Marleno Breznik Karalić iz Ljubljane. Njihove dolgoletne izkušnje iz krojaštva in šiviljstva so ključne za realizacijo mojih oblikovalskih zamisli.

Vesela sem tudi, da smo se našle z lastnicama trgovin s konceptom v Ljubljani, kjer je mogoče pomeriti in kupiti naša oblačila, in sicer sta to Sandra Klemenc iz Zelene trgovine in Iva Renčelj iz Trgovine Ika. Za estetsko predstavitev oblačil prek fotografij skrbi fotografinja Nike Koležnik. Sodelujem tudi s preostalimi blagovnimi znamkami, s katerimi si delimo sorodne vrednote. Več glav več ve pa še v veselje mi je druženje s tako zanimivimi ljudmi.

Kako vidite prihodnost tekstilne industrije in kje rešitev za posledice hitre mode?

Mislim, da se bo do določene stopnje tekstilna industrija vrnila v Evropo. Opažam porast medijev, organizacij, blogerjev, ki delujejo v smeri predstavitve lokalne proizvodnje izdelkov ter trajnostnega načina življenja. Posredno in neposredno imajo vpliv tudi na tekstilno in modno industrijo. Pri šiviljskih podjetjih, s katerimi sodelujem, so naročila za izdelavo oblačil evropskih podjetij v porastu.

Ob preostalih dejavnikih, ki spodbujajo nakup lokalno proizvedenih izdelkov, mislim, da je eden od glavnih razlogov prav to, da vedno težje sprejmemo, da nam izdelki, ki jih kupimo, ne služijo do nekega pričakovanega roka trajanja, vendar zaradi slabe kakovosti postanejo neuporabni že precej prej.

Ob čem vam zaigra srce?

Največ veselja do tega dela mi vzbujajo ženske, ki nosijo moja oblačila. Presenečena sem, koliko si jih vzame čas in mi sporoči, kako zadovoljne so s svojimi oblačili. In ko se ponovno odločijo za nakup oblačila, je občutek krasen. Imamo tudi fotografiranja z imetnicami, kjer se lepo naličene in v oblačilih Mila.Vert postavijo pred objektiv. Lepo jih je videti, kako zadovoljne in sproščene so na teh naših druženjih in pozneje tudi vesele svojih fotografij.

Katja Kozlevčar
Fotografije Nike Koležnik in osebni arhiv

Preberite še: Manikira: Katere barve lakov za nohte uporabiti to jesen?

Priporočamo tudi: Robert Henigman: Trendni in netipični gostinec, oče Tozda in Birója

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču