Na Tavčarjevi ulici v središču prestolnice že pet desetletij kraljujejo torbice, prave umetniške stvaritve, ki nastajajo pod budnim očesom priznane slovenske oblikovalke Marjete Grošelj. Njena prikupna trgovina ni podlegla vplivom množične proizvodnje in že leta privablja stranke, ki stavijo na kakovost in edinstvenost ter cenijo oblikovalske mojstrovine izpod rok slovenskih ustvarjalcev.
"Priznati moram, da danes v poslu uživam še bolj kot pred leti. Pri oblikovanju se še bolj prepuščam domišljiji in strasti do ustvarjanja, ki me žene že vse od začetka."
Ustvarjanje usnjenih torbic in smisel za lepoto ima oblikovalka Marjeta Grošelj skoraj v genih. Vonj po usnju je vel v družini, za kar je zaslužen njen oče Anton, po poklicu oblikovalec usnja. Že pred vojno je namreč skupaj z bratom odprl tovarno, ki je pozneje zaslovela po izdelavi izdelkov iz usnjene galanterije, vendar zgodba ustvarjalke, ki je letos praznovala 50-letnico delovanja, ni neposredno povezana z očetovo usnjarsko dejavnostjo.
Kot mladenka je sicer v zgodnjih jutranjih urah hodila na prakso v tovarno, kjer se je naučila trdega dela in preciznosti. "Vzgoja v našem domu je bila stroga, vendar poštena. Moj oče je bil velik vizionar, ki je svoje otroke spodbujal na njihovi poti," se svojega otroštva spominja Marjeta, ki je skupaj z bratom in sestro pomagala staršem pri delu. Njena mama je delala v domači delavnici, tako kot danes njena hči, pa je tudi ona že takrat izstopala s svojim smislom za modo in oblačenje.
"Moja mama je bila ekstravagantna ženska. Že v tistem času, ko je veljalo, da ženske spadajo le v kuhinjo, je z avtom drvela po ljubljanskih ulicah. Bila je resnično prava ikona, kot vsaka pa je tudi ona prisegala na lepa in izbrana oblačila," se svoje mame spominja oblikovalka, ki je kot otrok uživala v branju maminih modnih revij, ki so prihajale iz tujine. Kot deklica je odraščala v Domžalah, njen najljubši predmet v osnovni šoli pa je bila angleščina. Že med šolskimi počitnicami je svoje znanje nabirala s prakso pri priznani ljubljanski šivilji, pozneje pa se je vpisala na srednjo šolo za oblikovanje. "Imeli smo se naravnost super.
Kot umetniška šola nam je ponujala veliko svobode. Nikoli nismo čutili nikakršnega pritiska," se brezskrbnih mladostniških let spominja Marjeta, ki je po končani šoli svoje znanje le še dodatno izpopolnila na izobraževanju v Angliji. S svojo izjemno oblikovalsko strastjo je pri rosnih 21 letih počasi odprla trgovinico na Tavčarjevi ulici, kjer njene torbice kraljujejo še danes. Že takrat se ni obremenjevala in razmišljala o razmerah, ampak je sledila jasnim ciljem v glavi. "Nikoli ne smeš razmišljati, kaj je težko in kaj ne. Preprosto moraš storiti, kar je v tvoji moči," pove Marjeta Grošelj, ki pa je v začetku potrebovala tudi veliko vedno dobrodošlega poguma.
Začela je z majhnimi torbicami, ki jih pred 50 leti pri nas ni bilo. "V našem modnem prostoru je vladala sivina, zato so barvite male torbice pritegnile veliko pozornosti," se svojih prvih mojstrovin spominja Grošljeva in nadaljuje, "zanimala me je moda, ne le torbice, ampak modni svet v celoti. Kljub temu sem se nato osredotočila zgolj na torbice, saj te lahko ključno vplivajo na videz posameznika. Marsikdaj popravijo ali pa, obratno, pokvarijo naš videz."
Z modernim pristopom je začela oblikovati dragocene modne dodatke in se podala na pot uspeha.
Navdih jo spremlja tako podnevi kot tudi ponoči. Poišče ga med sprehodom v naravi, ogledom zanimivega filma ali v živahnem utripu prestolnice. "Oblikovanje in izdelovanje torbic je moje življenje," s ponosom pove oblikovalka, ki stavi na skrbno izbrane materiale in preciznost pri izdelavi. "Zmoti me, kadar opazim dobro oblikovanje in slabo izdelavo."
"Moj oče je bil perfekcionist, zato nas je v tem duhu tudi vzgajal."
Od nas je zahteval najboljše, prav zato so tudi moje predstave blizu idealom," prizna Marjeta, ki najraje poseže po sproščenih oblikah modnih dodatkov.
Njej najljubše torbice so večfunkcionalne in primerne za najrazličnejše priložnosti. "Najpomembnejši je videz, šele zatem pride udobje," je prepričana oblikovalka, čeprav so njene torbice nadvse prijetne tudi za nošnjo. Vzporedno z uspešno oblikovalsko kariero si je ustvarila tudi družino. Njen mož je skupaj z njenim bratom obiskoval kamniško gimnazijo in se na vlaku z drugimi rad meril v partijah šaha, z oblikovalko pa sta se pobliže spoznala kar na šoferskem izpitu. Po desetletju skupnega življenja so jima vsakdan še dodatno popestrili trije sinovi, Luka, Matej in Gašper, družina pa je postala še tesneje povezana z maminim oblikovanjem. "Medtem ko smo bili v šoli, je mami pridno delala v službi, opoldan smo skupaj pojedli kosilo in se zvečer družili ob večerji," se tistih časov spominja sin Matej. Vse proste trenutke je namreč preživela v družbi družine, ki še danes predstavlja posebno mesto v njenem življenju. Nanje je tako prenesla svojo kreativnost, željo po ustvarjalnosti, ki jo zdaj s pridom uporabljajo vsak na svoji življenjski poti.
S svojo izjemno vizijo oblikovanja pa Marjeta Grošelj že 50 let spreminja slovenski modni prostor. S svojimi izdelki je kljubovala tako recesiji kot tudi množični proizvodnji, ki je danes tako pogosta na slovenskem trgu. "Danes je zaradi tega morda ročna izdelava in izvirnost še toliko bolj cenjena," je prepričana prva dama slovenskih usnjenih modnih dodatkov.
Z njenimi torbicami je mogoče izstopati iz povprečja in poiskati stil, ki nam je pisan na kožo. Tega se dobro zaveda tudi oblikovalka, ki opaža, da vedno več Slovencev prisega na edinstvenost.
"Pomembno je, da ustvarjamo z oblačili in modo, saj nam ponuja številne možnosti, če le malo vklopimo svojo domišljijo."
"Sama že od začetka prisegam na svoj edinstven način oblačenja."
"Oblačim se občutku primerno," pripomni s ponosom, kar je zagotovo podedovala po svoji mami. Časi se morda spreminjajo, vendar delo v salonu Marjete Grošelj poteka tako kot pred petimi desetletji. Za prodajnim pultom vas pričaka topel nasmeh, oblikovalka pa si bo prav za vsakega vzela čas in ga z edinstvenim pristopom popeljala skozi svet torbic. V njeno trgovino prihajajo stranke vseh starosti, saj se ljubezen do torbic z značilnim znakom G prenaša skozi generacije.
"V mojo trgovino niti ne zahajajo stranke, ampak moje gostje, izraz stranka se mi zdi popolnoma neprimeren," pojasnjuje Grošljeva, ki je s svojimi izdelki pritegnila tudi pozornost ameriškega velikana New York Timesa. Z leti njena kreativnost in drznost ne pojenjata, ravno nasprotno. Iz leta v leto so njene torbice bolj zanimive in umetniške. "Priznati moram, da danes v poslu uživam še bolj kot pred leti. Pri oblikovanju se še bolj prepuščam domišljiji in strasti do ustvarjanja, ki me žene že vse od začetka," z nasmehom na ustnicah naše ugibanja potrjuje Marjeta Grošelj.
Pripravila Nika Arsovski (za Story)
Preberite še: Anja Rubik, aktivistka golote pravi: "Ne bojte se bradavic!" in "Nedosegljiva sem! Pa kaj potem!?"
Priporočamo tudi članek: VIDEO: Končno zunaj uradni filmski napovednik za 50 Shades Darker!
