Miriam Mattova se nikoli ni pustila uokviriti. Skozi svojo kariero se je soočala s številnimi poskusi omejevanja njenega potenciala, a se je tem omejitvam upirala na vsakem koraku in si v konkurenčnem svetu manekenstva utrla lastno pot.
Podiranje meja v modni industriji
Miriam se je že na začetku srečevala s pričakovanji industrije, ki so jo želela opredeliti. »Ljudje so skušali omejiti moj potencial glede na to, ali ustrezam določenemu 'tipu',« se spominja. Namesto da bi se prilagodila, se je odločila za drugačno pot in si neutrudno prizadevala za razširitev svojih možnosti.
V zadnjem času pa so se izzivi pojavili v drugačni obliki – kot pritiski, naj zatre svojo judovsko identiteto. »Soočila sem se tako s subtilnimi kot tudi z neposrednimi pritiski, naj prikrijem ta del sebe,« razlaga. »A jaz ne bom molčala. Ponosna sem na svojo dediščino in želim to tudi jasno pokazati, zdaj bolj, kot kadarkoli prej.« In ravno njena neomajnost jo je popeljala do še večjih uspehov, kar dokazuje, da je avtentičnost prednost, ne ovira.
Nova definicija lepote: več kot le obraz
Modna industrija posameznike pogosto reducira na eno samo podobo, a Miriam je vedno želela preseči ta kalup. »Tisto, kar me ločuje od drugih, je moje ponosno sprejemanje judovske identitete,« pravi. »To ni nekaj, kar bi skrivala – je bistveni del mene.«
Zaveda se zmotnih predstav in stereotipov o judovski identiteti in čuti globoko odgovornost, da jih izpodbija. »Ne gre zgolj za predstavitev moje dediščine – gre za ozaveščanje ljudi in odpravljanje škodljivih naracij,« pojasnjuje. Po njenem prepričanju je danes vloga manekenke več kot le fizična lepota; zahteva avtentičnost, pripovedovanje zgodb in iskreno povezavo z občinstvom. »Ljudje se povežejo s pristnostjo. Moja dediščina je velik del te resničnosti in svojo platformo za to, da ljudem pokažem, kaj pomeni biti Judinja.«
Moč, ki izvira iz samozavesti
Samozavest je igrala ključno vlogo na njeni poti, še posebej v trenutkih, ko se je soočala z odporom. »Po 7. oktobru sem znova ovrednotila veliko stvari – prijateljstva, poslovne odnose in svoj položaj v svetu,« pripoveduje. »Zavedla sem se, da ponosna Judinja ne morem biti samo zasebno – glede svojih prepričanj sem morala spregovoriti tudi v javnosti, četudi bi to pomenilo poklicne posledice.«
To spoznanje ni bilo enostavno. Soočala se je z dvomi in strahom, a se je v tem času oprla na modrost svoje babice: »Spremembe ne bodo prišle, če boš le stala ob poti.« Te besede so za njo postale življenjski kompas. »Prava samozavest ne pomeni, da te ni nikoli strah,« razmišlja. »Pomeni, da si kljub strahu aktiven, da veš, koliko si vreden, in da se postaviš za to, v kar verjameš.«
Osebno poslanstvo, ukoreninjeno v zgodovini
Miriamino aktivistično delovanje je globoko osebno. »Začelo se je z mojo babico, ki je preživela holokavst in prestala nepredstavljive grozote koncentracijskega taborišča Terezín,« pripoveduje. »Večina njene družine je umrla. To je tragedija, ki je zaznamovala moje življenje in mi dala globoko razumevanje nestrpnosti.« Zgodbe, ki so se prenašale iz roda v rod, so pustile neizbrisen pečat in okrepile njeno odločnost v boju proti sovraštvu in dezinformacijam.
V zadnjih mesecih jo je še posebej pretresla instrumentalizacija otrok v propagandnih kampanjah, povezanih z aktualnimi konflikti. »Opazovati, kako se nedolžni otroci izrabljajo za širjenje sovraštva in nasilja, je izjemno zaskrbljujoče in, odkrito povedano, popolnoma neodgovorno,« pravi. »Kot vplivne osebe v lepotni industriji imamo dolžnost spodbujati mir, sprejemanje in sočutje – nikakor pa ne podpirati širjenja sovraštva.« Zahvaljuje se Miss Izraela, Noi Cochva, ki jo je spodbudila, da javno spregovori proti tistim, ki širijo sovražne ideje. »Njena podpora mi je bila na tej poti neprecenljiva,« pravi.
Zavrnitev kot odskočna deska
Zavrnitev je stalnica v svetu manekenstva – lekcija, ki se jo je Miriam naučila na težji način. »Pri osemnajstih sem vsak ‘ne’ doživljala kot osebni napad,« priznava. »Moja samozavest je trpela.« Sčasoma pa je spoznala, da zavrnitev ni odsev njene vrednosti, temveč preusmeritev. »Vsak ‘ne’ me je prisilil, da sem izpilila svoj pristop, delala še bolj predano in postala bolj odporna,« pravi. »Danes se osredotočam na svoj napredek, ne le na končni cilj.«
A Miriam ne gradi le osebne vzdržljivosti – svojo platformo uporablja tudi za boj proti diskriminaciji in antisemitizmu v industriji. »V tej panogi je še vedno veliko pristranskosti. Če je ne bomo izpostavili, se nikoli ne bo spremenila,« poudarja. »Ustvariti moramo bolj vključujoč, varen prostor za vse modele.«
Z leti je pridobila tudi modrost. »Zdaj zavrnitve razumem drugače – ne definirajo me, temveč me oblikujejo,« pravi. »Naredijo me močnejšo, zrelejšo in bolje pripravljeno na vse, kar prihaja.«
Življenjska prelomnica: selitev v Toronto
Ena najtežjih odločitev v njenem življenju je bila selitev iz rodne Slovaške v Toronto, da bi uresničila svoje sanje. »Zapustiti družino je bilo izjemno težko,« se spominja. »Veliko noči sem preležala budna in se spraševala, ali delam pravo stvar.« Ostati na Slovaškem bi pomenilo bližino z najdražjimi, a Toronto je predstavljal vrata do priložnosti, o katerih je dolgo sanjala. »Vedela sem, da sodelovanja z oblikovalci, kot sta Ronny Kobo in Stephan Caras ter blagovnimi znamkami, kot so Hästens, Edan Diamonds in Facile Medical Spa, ne bi bilo mogoče, če bi ostala doma,« pojasnjuje. Na koncu se je pogumno odločila za preskok v neznano – zavedajoč se, da prihodnost zahteva, da zapusti cono udobja. »Tudi danes je razdalja težka,« prizna. »A vidim jo kot naložbo vase – v svojo dolgoročno srečo in uspeh.«
Navdih moči in poslanstva
Miriamina zgodba je pripoved o vztrajnosti, samosprejemanju in neomajni zvestobi svojim vrednotam. Ne glede na to, ali podira stereotipe v industriji ali se postavlja po robu diskriminaciji, ostaja navdih za mnoge – z jasno vizijo in močno osebno držo.
»Moje upanje za prihodnost je, da bom svojo platformo uporabljala ne le za izpostavljanje sovraštva, temveč tudi za spodbujanje dialoga, razumevanja in pozitivnih sprememb,« pravi. Njena mama, njena večna opora, doda: »Vedno je točno vedela, kdo je. Njena supermoč je, da začuti, kdaj je nekaj preveč – ali premalo.« Misel, ki popolnoma povzame moč in odločnost, ki zaznamujeta Miriamin poklicni in osebni razvoj.
Fotografije: Li-On Grevier
Pričeska: Duyen Huynh
Ličenje: Emma Redfield
Stiliranje: Jacob White-Ferrari