Zdi se kot utopična ideja, a po svetu živi veliko skupnosti in posameznikov, ki vse, kar potrebujejo za preživetje, najdejo med zavrženimi dobrinami in v smetnjakih supermarketov. Freeganstvo ni modna muha, temveč protipotrošniška ideologija, ki se je rodila že v 70. letih. KATJA KOZLEVČAR
Trajnostna ideologija
Brskanje po smetnjakih je v večini kultur še vedno pojmovano kot izredno ponižujoče dejanje in tabu tema, do nedavnega pa so se ga lotevali le tisti na finančnem pragu iz čiste nuje po preživetju. Čeprav so številni še vedno prisiljeni v to 'umazano' dejanje, da bi sebi ali svojim bližnjim lahko zagotovili dnevni obrok ali toplo oblačilo, pa se je predvsem med zagovorniki trajnostnega načina življenja v zadnjem času razširila kultura 'dumpster divinga'. Gre za freeganizem oziroma ideologijo, ki zagovarja omejeno udeležbo pri potrošništvu in minimalno porabo virov, za kar je brskanje po smetnjakih idealno. Beseda freeganstvo je izpeljanka iz besed free (brezplačno, svobodno) in veganstvo, pri čemer vemo, da se vegani izogibajo uživanju kakršnihkoli živalskih produktov kot protest proti izkoriščanju živali. Freegani pa gredo še korak dlje, saj se izogibajo kupovanju česarkoli kot protest proti prekomerni proizvodnji hrane in drugih dobrin. Največkrat bomo torej freegane videli, kako se 'potapljajo' v smetnjake velikih supermarketov, ki zavržejo neznanske količine hrane, poleg tega pa ideološko stremijo k protipotrošniškemu in protikapitalističnemu življenju. Zato se poleg nakupovanja najosnovnejših dobrin pogosto lotevajo tudi drugih alternativnih življenjskih strategij, kot so prostovoljna brezposelnost, prebivanje v zapuščenih stavbah in gverilsko vrtnarjenje. Namesto tega energijo raje posvečajo družbi, skupnosti, skrbi za okolje in kulturi.
Solidarnost, ne dobrodelnost
Vse se je začelo s hipiji v 70. letih in anarhističnim uličnim teatrom, ki je v San Franciscu organiziral brezplačno bivanje in klinike ter delil brezplačno hrano, ki so jo rešili iz odpada. Pozneje, v 90. letih, so različne skupine, med njimi tudi Food Not Bombs, kot znak protesta militarizmu delile vegetarijanske obroke in s tem promovirale svojo ideologijo: solidarnost, ne dobrodelnost! Ta se je nanašal na vegane, ki so jedli meso le kadar so ga našli zavrženega. Takrat naj bi se tudi skovalo ime freeganstvo. Skozi leta se je ta ideologija izoblikovala v veliko bolj ektremistično, saj naj bi bolj kot le zavedno vedenje do okolja pomenila ultimativni bojkot vseh korporacij, trgovin, pesticidov, izkoriščanja naravnih virov, vsega zavrženega, zatiralnih valut in suženjskih plač. Prva organizirana freeganska organizacija je bila ustanovljena leta 2003 v New Yorku in se je zavzemala za bojkot vseh neetičnih organizacij, ki so zaslužne za kratenje človekovih pravic, okoljsko uničenje in izkoriščanje živali. Kmalu so ugotovili, da ni težava v korporacijah, temveč v sistemu.
Zavržemo četrtino hrane
Kljub ideologiji, ki je nedvomno ena od prijaznejših do našega planeta, pa danes ne deluje prav veliko organizacij, ki bi se ponašale z nazivom freeganska. Večina ljudi, ki sodeluje v takšnih aktivnostih, to danes počne neorganizirano in predvsem iz ekonomskih razlogov ali povsem v imenu zabave in zaradi vzhičenosti ob zavrženih najdbah. Tudi šokanten podatek, da je danes kar četrtina vse hrane zavržene, ni dovolj, da bi se na tem področju karkoli kolektivno spremenilo. Pri tem naj samo še poudarimo, da bi pri ničelnem odpadku rešili 12 odstotkov globalnih kmetijskih površin ter 23 odstotkov globalnih zalog pitne vode. Vse to je namreč poraba za hrano, ki nikdar ne doseže mize. Da o preostalih produktih niti ne izgubljamo vrstic, saj smo o porabi vode za produkcijo oblačil hitre mode že veliko napisali.
Nazaj k naravi
Zelo verjetno tudi freeganstvo nima vseh odgovorov za boljši jutri, saj se opira na najdbe, ki jih proizvaja kapitalizem. Iz trendov zadnjih let in predvsem koronskega leta pa lahko razberemo, da se čedalje več ljudi zaveda pomembnosti samooskrbe, zato bežijo nazaj k naravi. Medtem ko je veganstvo in freeganstvo predvsem urban pojav, pa se popolni okoljski ekstremisti odločajo tudi za življenje zunaj civilizacije oziroma 'off-grid'. Brskanje po smetnjakih tako nadomestijo eko vrtički in uporaba izključno naravnih dobrin, kot so deževnica, les, gozdni sadeži in divjad. Predvsem na podeželju opažamo tudi ponovno priljubljenost gobarjenja, nabiralništva in zeliščarstva, v parkih mest se pojavljajo skupinski vrtički, na balkonih stolpnic pa gojijo jagode in paradižnik. Trend so urbani kompostniki oziroma vermikultura, zasebne vetrnice in različne izmenjevalnice dobrin; že v Sloveniji lahko najdemo številne primere. Še zlasti Facebook postaja platforma, kjer se hitro širijo različne skupine z namenom zmanjševanja odpadkov, na primer na področju kosovnih odpadov ali ob presežku prehranske proizvodnje kmetij, manjših podjetij in zasebnikov. Gre pravzaprav za prakso deljenja dobrin, kar je prav tako ideologija freeganstva.
Prvi koraki k freeganstvu
Nihče ne more trditi, da je ena ideologija boljša od druge, ko govorimo o vsesplošni želji po izboljšanju kakovosti življenja in predvsem našega okolja, vseeno pa se zdi, da so freegani na dobri poti, če že sistema proizvodnje ne moremo spremeniti čez noč. Za začetek freeganske prakse torej priporočamo brskanje po kosovnih odpadih namesto še enega izleta v Ikeo, namesto nakupa še ene Zarine obleke raje izberite tisto prijateljičino iz druge roke in namesto v supermarket se po zelenjavo odpravite na tržnico ali k sosedu kmetu.
Kaj pa freeganstvo v Sloveniji?
Zaradi zakona, ki trgovcem zapoveduje odvoz bioloških odpadkov, so njihovi smetnjaki večinoma prazni. Odvečna hrana tako konča kot kompost, toplotna energija ali gnojilo. Velike trgovine v tujini že imajo uveljavljen sistem sodelovanja s humanitarnimi organizacijami, ki hrano s pretečenim rokom nato distribuirajo socialno ogroženim, pri nas pa žal na tem področju ni vidnejših projektov. Zavrženo hrano lahko zato najdemo le v zasebnih smetnjakih, na tržnicah in v smetnjakih gostinskih obratov.
Pripravila Katja Kozlevčar
Fotografije: Profimedia
Preberite še: Tukaj je dokaz, da je kavbojke na zvonec ponovno vračajo (Priyanka Chopra jih že nosi)
Priporočamo tudi: Belo srajco odslej nosimo samo tako: Ta kul videz lahko nosite od jutra od večera
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču