V svetu mode in življenjskega sloga je estetika ‘tihega luksuza’ v zadnjih letih doživela pravi preporod. Diskretna eleganca, nevtralni toni od glave do pet in prestižni materiali brez vpadljivih logotipov so postali simbol prefinjenosti, ki se odmika od nekoč priljubljenih kričečih luksuznih znamk. Toda ‘tihi luksuz’ ni zgolj vizualni trend – odraža tudi širše družbene premike, ki nakazujejo na porast konservativnih vrednot in željo po stabilnosti v času negotovosti.
Kaj je ‘tihi luksuz’ in kako je na novo definiral prestiž?
Tihi luksuz (ang. ‘quiet luxury’) je sodoben koncept luksuza, ki se osredotoča na subtilno eleganco. Namesto vpadljivih napisov in prepoznavnih, izstopajočih monogramov v ospredje raje postavlja nevtralne tone, premišljene in natančne kroje s poudarkom na linijah, teksturi ter podrobnostih in naravne materiale, kot so kašmir, svila in volna. Pomembno vlogo nosi tudi trajnost, saj naj bi bili modni kosi namenjeni dolgotrajni uporabi, ne zgolj sezonskim trendom. Nosijo ga vsi, ki želijo izžarevati prefinjenost brez potrebe po dokazovanju statusa, najbolj znane znamke, ki ga predstavljajo pa so Loro Piana, The Row, Brunello Cucinelli in Khaite.]
Ne spreglejte:
Zakaj svet hrepeni po minimalističnem luksuzu?
Tihi luksuz se je v modi uveljavil predvsem kot odgovor na prenasičenost z logotipi (poznano tudi kot logomanija) in kričeče razkazovanje razkošja ter bogastva skozi obleke in modne dodatke. Še posebej po pandemiji in gospodarskih pretresih so potrošniki v modi in vsakdanu začeli iskati trajnostne izdelke, vzdržljivost, dobro kvaliteto ter brezčasno estetiko. Ravno zato zdaj marsikdo vse bolj ceni idejo “manj, a boljše”, kar je v popolnem nasprotju s hitrim in masovnim luksuzom, ki ga promovirajo vplivneži na družbenih omrežjih v vsebinah, kot so prikazovanja svojih spletnih naročil.
‘Tihi luksuz’ kot odraz konservativnih vrednot
Ne samo, da že na videz odraža premožnost in razkošje, v njegovem ozadju se skrivajo tudi konservativne ideje o bogastvu, družbeni hierarhiji in tradicionalnih vrednotah. Tihi luksuz je namreč tradicionalno povezan z elitami, ki ne potrebujejo kričečih znakov prestiža. Njihov status je že uveljavljen, kar se ujema tudi s konservativnim pogledom na družbo, ki daje poudarek na osebno odgovornost in individualen uspeh. Njegovi uporabniki pogosto predstavljajo ideal stabilnosti in discipline, kar je v nasprotju z bolj progresivnimi in uporniškimi modnimi tokovi, ki izražajo željo po preoblikovanju družbenih norm.
V širši družbeni sliki pa lahko prav tako opazimo vrnitev konservativnih idej o vlogi žensk, družine in celo oblačenja. Ponovno postajajo priljubljeni klasični ženski kroji, dolge obleke, ženstveni plašči in minimalističen nakit – podobno, kot v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je moda odražala strožje družbene norme. Tudi moška moda se vrača k elegantnim krojenim oblačilom, kar lahko razumemo kot upor proti sproščenemu in neformalnemu slogu preteklih desetletij.
Ali je resnično tako popoln, kot izgleda?
Kljub svoji privlačnosti in nežni podobi, pa tihi luksuz ni brez kritik. Marsikdo ga vidi kot izraz elitizma in prikrite družbene neenakosti. V svetu, kjer mnogi še vedno čutijo posledice gospodarskih kriz, se postavlja vprašanje, ali je poveličevanje nevsiljivega, a izjemno dragega sloga res tako nedolžno, kot se zdi. Prav tako pa obstaja nevarnost, da postane moden izraz konservativnih družbenih sprememb, ki marsikoga ne navdušujejo.
Napisala: Urška Jurajevčič
