Vzdušje. Včasih napeto, drugič ganljivo, morda celo nepozabno ali pravljično. Kaj je pravzaprav tisto, kar ga pričara?
Vsak obiskovalec modno revijo doživlja drugače. »Dobra modna revija prebuja čustva, občutke. Dobro modno revijo boste ljubili ali jo sovražili,« je pred časom za Washington Post povedal ameriški oblikovalec Thom Browne. In težko bi mu nasprotovali. Trenutki, polni močnih čustev, se nam za vedno vtisnejo v spomin – brez teh na novo kolekcijo pozabimo, še preden doseže prodajalne.
Ali še vedno potrebujemo modne revije?
Že dolgo se potihoma sprašujemo, ali so modni tedni res še potrebni. Kakšna je njihova prihodnost? Je vzdušje in z njim čustva iz prvih vrst modne revije mogoče poustvariti z drugačnim načinom? Jih lahko prek zaslonov celo prenesemo v svojo dnevno sobo?
Koncept modne revije so že v 19. stoletju razvili v Parizu, prvi modni teden pa se je odvil šele leta 1943 v New Yorku. Ameriška publicistka Eleanor Lambert ga je organizirala, da bi pritegnila pozornost novinarjev, ki so dolgo zanemarjali domače oblikovalce. Prej so modne strani ameriških revij polnile skoraj izključno francoske kreacije, to pa se je počasi začelo spreminjati. Le dve leti zatem se je zgodil prvi modni teden v Parizu, nato v Milanu leta 1958 in več kot četrt stoletja pozneje, leta 1984, v Londonu. Ta štiri mesta zdaj poznamo kot svetovne prestolnice mode. Nešteto modnih revij se je torej odvilo pred popularizacijo televizije in še več pred internetom in družbenimi omrežji. Alternative takrat ni bilo – fizična izkušnja je bila edina mogoča izbira. Tisti novinarji, kupci in uredniki, ki niso pripotovali na modni teden, so se do novih kolekcij lahko dokopali šele več tednov, kdaj celo mesecev pozneje. Takrat pa je bilo včasih že prepozno.
Zdaj si to težko predstavljamo. Vsakih šest mesecev se profili na družbenih omrežjih napolnijo s fotografijami novih kreacij in videoposnetki iz zakulisja. Reportaže in kritike svežih kolekcij takoj po koncu šova preplavijo naslovne strani spletnih modnih revij in časopisov. Vse, kar potrebujemo, da bi spremljali dnevni potek dogodkov iz sveta mode, sta internet in mobilni telefon. A kaj se zgodi, ko fizična izkušnja ni več mogoča za nikogar?
Tehnologija nas je rešila
Težko si predstavljamo, da bi pandemijo preživeli brez tehnologije. Brez videoklicev s prijatelji ali družino, digitalnih dogodkov, koncertov in izobraževanj. Digitalni svet je potešil našo potrebo po druženju, učenju in krajšanju časa. Rešil nas je. Kljub temu pa bi težko rekli, da so se ti trenutki zares močno vtisnili v naš spomin. Dnevi so se vlekli kot še nikoli, hkrati pa je čas kar požiral mesece. Vse skupaj se je zlepilo v nekakšno neprepoznavno gmoto. Zakaj? Digitalni spomini zbledijo hitreje. Ne ker bi bili manj pomembni, ampak ker jih pogosto spremljajo manj izrazita čustva.
Vzdušje med videoklicem se težko primerja z druženjem v najljubši kavarni sredi mestnega vrveža ali ob kozarcu dobrega vina. Točno se spomnim, katero majico sem nosila, ko sem se po dolgem času ob večerji v majhni piceriji sredi Londona srečala s prijateljico. Spomnim se glasnega smeha, neskončnih pogovorov in načrtov. Kaj sem nosila med najinim klicem prek WhatsAppa? Verjetno pižamo? Morda trenirko ... kdo ve. Spomin deluje na zanimiv način. Pravijo, da si čustveno nabite trenutke lažje zapomnimo, poleg tega pa naj bi pozitivni spomini vsebovali veliko več podrobnosti. In prav to smo pogrešali pri digitalnih modnih revijah – občutke, ki ne splahnijo v trenutku, ko ugasnemo prenosni računalnik.
Britanski Svet mode (British Fashion Council) je junija pogumno predstavil prvi povsem digitalni modni teden do zdaj. Pričakovanja so bila (pre)velika. Govorilo se je o koncu modnih tednov, kot jih poznamo, o popolni preobrazbi in novem načinu življenja. Koronavirus je dokončno razgalil že dolgo poznane, a zanemarjene težave modne industrije: hitra moda, uničevanje okolja, sodobno suženjstvo, rasne neenakosti in toksična delovna okolja.
Začaran krog, v katerem smo se vrteli že leta, je bil prekinjen. A revolucionarni digitalni šovi žal niso izpolnili pričakovanj. Približno mesec dni po digitalnem tednu mode v Londonu je test ponovil pariški teden visoke mode. Na urniku se je vsako uro premierno predstavil kratki video nove modne hiše: Christian Dior je s slavnim italijanskim režiserjem Matteom Garronom posnel kratek mitološki film; pri Chanelu so manekenke spominjale na pank princese; Iris van Harpen je na igralki Carice van Houten, znani po vlogi v Igri prestolov, pokazala eno samo obleko; Viktor & Rolf sta v predstavitev v sodelovanju z Miko vnesla humor ... Vsaka modna hiša se je izziva lotila na svoj način, še vedno pa se digitalna izkušnja ni mogla primerjati z dogodki v živo predhodnih sezon.
Ralph & Russo
Nova doba modne industrije
Digitalizacija pa je prinesla tudi vrsto pozitivnih sprememb. Čeprav so nekatere modne hiše pošiljale vabila, jih za dostop do predstavitev novih kolekcij ni potreboval nihče. Vrata še nikoli niso bila odprta tako na široko. Nihče ni sedel v prvi vrsti, hkrati smo vsi sedeli na stolu z najboljšim pogledom. Vsi smo bili enakovredni. »Nenehne spremembe so duša mode,« je v svojih spominih zapisal legendarni ulični fotograf Bill Cunningham. In prav je imel. Zastarela modna industrija je potrebovala preobrazbo. Brez digitalnega sveta zadnjih mesecev ne bi preživela. Eksperimenti v prvem poskusu sicer še niso razvili popolne formule, vsekakor pa so nas usmerili na pravo pot.
Nacionalna zbornica italijanske mode (Camera Nazionale della Moda Italiana) je za zdaj potrdila, da se modni teden v Milanu konec septembra vrača tako v fizični kot v digitalni obliki, vendar glede na vsesplošno stanje v svetu to ne more biti stoodstotno gotovo. Nove kolekcije za pomlad in poletje 2021 naj bi predstavili Giorgio Armani, Marni, Prada, Versace in druga velika imena italijanske mode. Guccija, ki se je odcepil od hitrega tempa modnih tednov, vsekakor ne bo. Vsaka modna hiša naj bi se odločila za format predstavitve, s katerim bo najlažje izrazila svojo vizijo, in 28 modnih hiš je zaenkrat izbralo fizično obliko modnih revij, kar 24 pa jih bo poskusilo izkoristiti potencial digitalne tehnologije. Redki oblikovalci, ki so to poletje svoje kreacije predstavili v fizični obliki, so nam vzbudili mešane občutke. Zdaj pa je že jasno, da je ravnotežje med resničnostjo in virtualnostjo točno to, kar moda potrebuje za nov zagon.
Napisala: Ana Abram
Fotografije: Profimedia
Preberite še: Cate Blanchett znova jemala dih v večerni obleki v Benetkah
Priporočamo tudi: Se vam pod zaščitno masko pojavljajo akne? Poglejte, kako pomirite razdraženo kožo in pravilno očistite masko
Novo na Metroplay: “Če narediš veliko, lahko izbereš najboljše” | DAVID TAVČAR, ELLE DEKOR 2024