Zavzemamo se za gozdove (6 najvidnejših zvezdnikov s trajnostno vizijo)

Danes je skoraj 62.800 gozdnih požarov po svetu odkritih s pomočjo satelitov iz vesolja. Amazonija, osrednja Afrika in Indonezija poleg drugih še zmeraj gorijo. Toda drevesa so bistven del življenja na Zemlji. "Znotraj vsakega zasuka lista je vzorec starejšega drevesa, oblika naše prihodnosti, oblika vse naše zgodovine," če citiramo eno od Stingovih pesmi. Elle je spoznala nekatere najbolj zavzete ekozvezdnike, ki se borijo, da bi drevesom privoščili predah, ta pa nam v zameno kisik. Dihajmo skupaj z njimi!

Lifestyle, 31. 5. 2021
GISELE - Foto: Courtesy

Toda drevesa so bistven del življenja na Zemlji. »Znotraj vsakega zasuka lista je vzorec starejšega drevesa, oblika naše prihodnosti, oblika vse naše zgodovine,« če citiramo eno od Stingovih pesmi. Elle je spoznala nekatere najbolj zavzete ekozvezdnike, ki se borijo, da bi drevesom dali predah, ta pa nam v zameno kisik. Dihajmo skupaj z njimi!

Gisele Bündchen

manekenka, aktivistka in ambasadorka dobre volje Organizacije združenih narodov

Preden je postala ena od najvplivnejših manekenk z vsega sveta, je Gisele odraščala v Braziliji v ekološko ozaveščeni družini. Njen Instagram je že sam po sebi ekosistem, ob njej pa sta trajnost in okolje videti izjemno seksi. Skupaj z možem, Tomom Bradyjem, vzgaja otroke v okolju prijaznem duhu – ohranjanje čebel in priprava komposta so zato na njihovem seznamu obveznosti.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se vključili v to okoljsko organizacijo?

Vedno sem čutila globoko povezanost z naravo. Toda šele na svojem prvem potovanju v amazonski deževni gozd, leta 2004, kjer sem nekaj časa preživela z domačini in tudi iz prve roke videla vpliv, ki ga ima uničevanje gozdov ter njegovih virov na življenje skupnosti, živali in rastline, sem se popolnoma zavezala, da bom po vseh svojih močeh pomagala varovati okolje. Ta izkušnja me je prebudila – gre za enega od najpomembnejših trenutkov v mojem življenju. Od takrat svojo prepoznavnost uporabljam za širjenje zavedanja o pomembnosti ohranjanja naravnih virov in življenja v sožitju z naravo. Konec koncev ne bi mogel brez narave preživeti nihče od nas.

Kakšni so vaši trenutni cilji in projekti?

Sodelujem v programu Združenih narodov za okolje (UNEP), da bi opozorila na okoljsko agendo in še naprej vodila pobudo, ki sem jo ustvarila lani za svoj 40. rojstni dan, in sicer posaditi čim več dreves – v tem primeru kar 260 tisoč v Amazoniji. Poleg tega sem ves čas osredotočena na svoj glavni cilj, ki je pomagati ustvariti pozitiven vpliv v našem svetu, kjerkoli je to mogoče.

Katera je najhujša stvar, ki ste ji bili priča?

Najhujša stvar, ki sem jo videla, so požari, ki uničijo vse, kar jim je na poti. Ne zgolj dreves in živali, temveč tudi vso okoliško biološko raznolikost. Je resnično srce parajoče.

In najbolj polna upanja oziroma najboljša?

Upanje je povsod. Mnogo ljudi trdo dela v okviru različnih pobud in odkriva rešitve za izzive, s katerimi se soočamo. To sem osebno izkusila znotraj projekta Agua Limpa oziroma projekta čiste vode v tisti regiji Brazilije, kjer sem odraščala. Potem ko smo pogozdovali rečne obale, se je celoten ekosistem spremenil na bolje. Kakovost vode se je izboljšala, živali so ponovno naselile ekološki koridor in biološka raznolikost se je povečala. To je bil dokaz neverjetne moči narave in opomin, da ko ji damo roko ter nekaj pomoči, nas bo nagradila in bujno uspevala.

Kaj menite, kako se je pogovor o okoljskih vprašanjih spremenil v zadnjih nekaj letih?

Dobra novica je, da je družba veliko bolj vključena ter tudi ozaveščena o okoljskih problemih. Danes več ljudi razume vpliv, ki ga ima okolje na naše življenje, in to, da moramo sodelovati, da lahko ohranimo svoje skupne in omejene naravne vire.

Če bi bili 'predsednica Zemlje', katere zakone ali spremembe bi uveljavili, da bi bil naš planet boljši za življenje?

Najprej bi bila podjetja odgovorna za proizvodnjo svojih izdelkov na čim bolj trajnosten in etičen način. Ravno tako bi bila odgovorna za obratno logistiko, kot je pravilno odstranjevanje odpadkov, ko se življenjski cikli izdelkov končajo. Najbolj vzorna podjetja, torej tista z največjim izmerjenim pozitivnim vplivom na družbo, bi bila upravičena do davčnih ugodnosti in dobroimetja. Tisti, ki bi zaostajali, pa bi morali plačati višje davke. Prav tako bi se meditacije in drugih načinov, ki nam omogočajo, da se globlje spoznamo, učili v šoli, skupaj s predmeti, ki bi se osredotočali na družbena in okoljska vprašanja. Tako bi vsi odraščali z zavedanjem, da imajo naše odločitve vpliv na življenje drugih in na naš planet. Otroci in najstniki bi več časa preživeli zunaj v naravi in bili v stiku z njo, kar bi pozitivno vplivalo na njihovo socialno, telesno in čustveno počutje. Pomagalo bi jih izoblikovati v bolj empatične, srečnejše in zdrave otroke. In končno pa, sodelovanje bi bilo vodilno načelo. Močnejši smo namreč, ko delamo skupaj v dobro vseh. Prav tako pa – bolj ko smo povezani in v harmoniji z naravo, bolj smo tudi povezani sami s seboj.

Bonnie Wright

igralka in ambasadorka združenja Rainforest Alliance

Vsi se spominjamo mlade Bonnie Wright oziroma Ginny Weasley, ko je tekla skozi Prepovedani gozd v filmu Harry Potter. Od enega gozda do drugega, njen glavni cilj je bil in je še zaščititi okolje. Goreča aktivistka Greenpeacea in ambasadorka združenja Rainforest Alliance ponosno promovira biološko raznovrstnost in trajnost, sadi drevesa v Gvatemali in jim pomaga rasti. Herbivicus!

Kaj vas je spodbudilo, da ste se vključili v to okoljsko fundacijo?

Združenja Rainforest Alliance sem se začela zavedati zaradi njegove prepoznavne etikete, in sicer majhne zelene žabe, ki sem jo v trgovini z živili opazila na kavi, bananah in čokoladi. Šele zaradi požarov, ki so se v amazonskem deževnem pragozdu zgodili leta 2019 in privedli do večjega poglabljanja v delo okoljskih organizacij ter organizacij za okoljsko pravičnost na območjih deževnih gozdov, pa sem začela bolj razumeti delo tega združenja.

Kakšni so trenutni cilji in projekti združenja?

Cilji združenja Rainforest Alliance so boj proti podnebnim spremembam, zaščita gozdov in biotske raznovrstnosti, spodbujanje človekovih pravic in izboljšanje lokalnega preživetja. Njegovo upanje za svetlejšo in bolj vzdržljivo prihodnost je sprejemanje trajnosti v sistemskem in množičnem obsegu, kar zahteva skupno sodelovanje in zavezništvo. To je tudi razlog, da se združenje Rainforest Alliance povezuje s kmetovalci, gozdnimi skupnostmi, podjetji, vladami, civilnodružbenimi organizacijami in milijoni potrošnikov, da bi spodbujalo trajnost v celotni dobavni in proizvodni verigi. Organizacija ima projekte v več kot 70 državah po vsem svetu, vključno z naravnim rezervatom Maya Biosphere v kraju Petén v Gvatemali, kjer sem bila iz prve roke priča njihovemu neverjetnemu delu. Povezujejo se z lokalnimi skupnostmi, ki trajnostno upravljajo gozdove in se preživljajo z njimi, ti pa so ključna točka biotske raznovrstnosti – pomemben gozdni koridor za živali in bistvenega pomena za črpanje kritičnega ogljika iz ozračja.

Katera je najhujša stvar, ki ste ji bili priča kot okoljska aktivistka?

Najslabše, kar sem opazila, se vrti okoli sejnih sob velikih konglomeratov, v medijskih naslovih in pomanjkanju predanosti naših vlad. Primanjkuje jim empatije, enosti in zavzetosti.

In najbolj polna upanja oziroma najboljša?

Kljub izgubi in uničenju lahko še vedno najdemo skromnost, upanje in skupnost. Ravno tako vidim upanje v ljudeh, ki organizirajo boljšo prihodnost.

Kaj menite, kako se je pogovor o okoljskih vprašanjih spremenil v zadnjih nekaj letih?

Razširil se je delež ljudi, vključenih v pogovor. Marginalizirane skupnosti, temnopolti ljudje in domačini so bili prej izključeni iz večinskih pogovorov, čeprav so pogosto v središču krize in imajo tudi največ znanja o tem, kako nas privesti iz nje. Čeprav je treba storiti še ogromno na področju okolja in rasne pravičnosti, se zdi, da je v zadnjem letu vseeno prišlo do pomembnega premika.

Če bi bili 'predsednica Zemlje', katere zakone ali spremembe bi uveljavili, da bi bil naš planet boljši za življenje?

Hitro bi ustvarila 'zemeljski odbor', saj zgolj ena oseba nikoli ne more doseči pametnega vodstva. Potrebujemo kolektivno perspektivo za miroljubno vladanje in razvoj.

Leonor Varela

manekenka, igralka in podpornica organizacije Amazon Watch

Morda se je spomnite iz televizijske serije Kleopatra, a ta lepotica je že od malih nog tudi predana aktivistka in vegetarijanka. Na začetku se je zavzemala za zaščito oceanov, pozneje pa so uničujoči požari v amazonskem pragozdu na njej pustili velik pečat. Zdaj podpira tudi organizacijo Amazon Watch prek kampanje Umetniki za Amazonijo. Nič je ne more ustaviti. »Časa ni več,« zatrdi.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se začeli zavzemati za to okoljsko problematiko?

Uporaba mojega glasu za zagovorništvo okolja je moja dolgoletna strast, ki se je začela z zavzemanjem za zaščito oceanov. Prihajam iz Čila, države ob širnem oceanu, za katerega moramo skrbeti. Toda kot številne ljudi po vsem svetu se me je izredno dotaknilo, ko sem videla uničujoče požare, ki so opustošili Amazonski pragozd. Resnično sem morala ukrepati. Pridružila sem se organizaciji Amazon Watch prek novoustanovljene zagovorniške kampanje Umetniki za Amazonijo. Odločila sem se, da bom tej organizaciji posodila svoj glas, saj močno verjamem v njihovo poslanstvo, da zaščitijo Amazonijo s podporo domorodnih ljudstev. Amazon Watch je dober primer povezanosti, saj sodeluje z avtohtonimi in okoljskimi organizacijami v kampanjah za človekove pravice in odgovornost korporacij. Pred kratkim sem brala spremno besedilo ganljivega videa na Youtube kanalu organizacije Amazon Watch, in sicer z naslovom Life as an Indigenous Earth Defender oziroma Življenje kot domorodni branilec Zemlje, s katerim so želeli javnost seznaniti s pristnimi zgodbami in izkušnjami domačinov. Prepoznavanje moči lokalnih skupnosti je ključnega pomena, če želimo dolgotrajne spremembe.

Kakšni so trenutni cilji in projekti organizacije?

Organizacija je trenutno osredotočena na hiter odziv na covid-19, opozarja na konflikte in uničevanje okolja, ki jih povzročajo fosilna goriva v zahodni Amazoniji ter se bori proti kratenju pravic domorodcev, deregulaciji okolja in množičnem krčenju gozdov v Braziliji. Žal pa številne dejavnosti, kot so rudarstvo, sečnja in pridobivanje fosilnih goriv, kljub pandemiji niso bile ustavljene. Amazon Watch je tukaj kot priča in še naprej skrbi, da to uničevanje ne gre mimo nas, in sicer tako, da aktivistom, kot sem jaz, omogoča, da ostajamo vpleteni in javnost ozaveščamo o teh grozotah. Letos marca je praznoval 25 let zaščite deževnega gozda in izboljševanja pravic domačinov iz porečja Amazonije. Organizacija je glede domorodnih ljudstev dosegla velike uspehe. Nedavno je sodelovala z avtohtono organizacijo Confeniae v Ekvadorju in raziskovalno organizacijo Stand.Earth, da bi spodbudila evropske banke, naj prenehajo financirati trgovino z nafto iz amazonske regije. Lani, po letih ostrega nasprotovanja avtohtonih ljudstev Achuar v regiji Pastaza v Ekvadorju in ljudstva Wampis Nation v severnem delu perujske Amazonije, je naftna družba GeoPark s sedežem v Santiagu v Čilu sporočila, da zapušča naftno koncesijo, znano kot Block 64 (Morona Block). S tem so nam pokazali, kaj vse je mogoče, če gradimo na modelu povezanosti z avtohtonimi skupnostmi, organizacijami in vodstvom. Smo sredi preobrazbe, kar velja tako za organizacijo Amazon Watch kot za moje osebno življenje. Pred kratkim sem izdala zelo osebno knjigo z naslovom V nebesa in nazaj (Penguin Random House) o svoji poti žalujoče matere, kmalu pa bom posnela tudi dva nova filma. Moj cilj je še naprej začenjati pogovore in osvetljevati teme, ki imajo zame velik pomen: živeti v harmoniji z okoljem in lastnimi občutki, izkoreninjati tabu teme in se prebiti zunaj svoje sence strahu.

Katera je najhujša stvar, ki ste ji bili priča?

Človeški pohlep je nekaj najbolj grdega, kar sem kdaj videla – ne prizanaša nikomur in ničemur; kot črna luknja vase posrka vse, kar ga obdaja. Žal sem to doživela že v številnih položajih in okoliščinah. Pogosto je to, kar poganja kratenje človekovih pravic in sežiganje deževnih gozdov, tisto, kar vidimo v novicah.

In najbolj polna upanja oziroma najboljša?

Ko se ljudje združijo po izzivu. Junaki se dvignejo, voditelji navdihujejo in srca ljudi so na pravem mestu. To so znaki človečnosti, ki me ohranjajo pozitivno, in upam, da jo ljudje res imamo v sebi, da lahko stvari obrnemo na bolje. Ko pomislim na junake v Amazoniji, pomislim na ženske voditeljice, kot so Sô​nia Guajajara in Alessandra Munduruku v Braziliji ter Patricia Gualinga iz kolektiva Mujeres Amazónicas v Ekvadorju. Kljub vsem izzivom, s katerimi se srečujejo, svetu še naprej poudarjajo, da je najbolj trajnosten način življenja živeti v harmoniji z deževnim gozdom. Verjamem, da je prav, da se zberemo za temi ženskami in zaščitimo Amazonijo, kot bi bila naše lastno dvorišče. Od tega so odvisna naša življenja in naša prihodnost! Glede na znanstvene raziskave so avtohtone površine trenutno najpomembnejša ovira pred krčenjem gozdov v Amazoniji, so daleč najboljši skrbniki in varuhi deževnega gozda. Kjer so avtohtone površine razmejene in registrirane ter jih nadzorujejo lastna ljudstva, so tudi vzdrževane in urejene.

Kaj menite, kako se je pogovor o okoljskih vprašanjih spremenil v zadnjih nekaj letih?

V igri so novi igralci, ki prinašajo nov val upanja – mladi. Helena Gualinga, Isra Hirsi, Greta Thunberg, Xiye Bastida in milijoni, ki so se pridružili podnebnemu gibanju, ne želijo več igrati igre, v katero so nas ujeli politični voditelji in nas v njej tako dolgo držali. Ključno je sprejeti konkretne rešitve, in se ne zgolj šopiriti z lepim govorom. Časa ni več. Globalno podnebno krizo, pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti in celo pandemijo je mogoče rešiti, če vsi stopimo skupaj in začnemo ukrepati.

Če bi bili 'predsednica Zemlje', katere zakone ali spremembe bi uveljavili, da bi bil naš planet boljši za življenje?

Nič več fosilnih goriv. Pika. Naredila bi hitro tranzicijo, da bi bili v celoti odvisni od obnovljivih virov energije. Ustvarila bi obvezna razmerja ohranjanja, da bi lahko ekosistemi ponovno uspevali in se obnavljali. Priznani znanstveniki podpirajo tudi kampanjo National Geographic, ki države poziva, da se zavežejo k zaščiti vsaj 30 odstotkov kopnega in oceanov na našem planetu do leta 2030. To je stopnja predanosti, ki me navdihuje. Ravno tako bi na čelo pristojnih postavila več žensk, saj bolj kreativno razmišljamo, ko smo soočene z istimi težavami.                    

Céline Cousteau

filmska ustvarjalka, aktivistka in zagovornica organizacije Forest Trends

Osredotočena na cilj, humanitarka, aktivistka, dokumentaristka, avtorica je njen opis na Instagramu, ki govori sam zase. Soustanoviteljica projekta Javari, avtorica knjige Le monde après mon grand-père in vnukinja raziskovalca Jacquesa-Yvesa Cousteauja je prisotna povsod. Sodeluje z organizacijo Forest Trends in govori o svoji predanosti biotski raznovrstnosti in varuhom Amazonije, od katerih, kot pravi, smo vsi odvisni. Céline, naredi svet boljši prostor!

Kaj vas je spodbudilo, da ste ustanovili ta projekt, fundacijo?

Ko so me domorodna ljudstva Vale do Javari v brazilski Amazoniji prosila, naj svetu povem njihovo zgodbo, sem v to privolila. Želijo si namreč, da bi svet vedel, da obstajajo in si želijo živeti. Te skupnosti že stoletja živijo v tej regiji in jo varujejo, vendar se soočajo z naraščajočimi nelegalnimi dejavnostmi, od kopanja zlata do krčenja gozdov, lova in ribolova – ter se bojijo najhujšega za svojo prihodnost. Nepristranski dokumentarec, ki sem ga ustvarila kot odgovor na to prošnjo, Tribes on the Edge (Plemena na robu), je bežen pogled v zapleteno zgodbo. Je okno v svet sedem tisoč ljudi, ki živijo sredi območja 85 tisoč kvadratnih kilometrov zakonsko zaščitenih površin, s katerimi smo prepleteni in povezani, četudi se tega ne zavedamo. Na območjih v Amazoniji, kjer živijo domačini, je krčenja gozdov manj kot na zaščitenih površinah. Glede na to, da Amazonija zagotavlja 20 odstotkov kisika na svetu, z lahkoto prepoznamo, da so domorodci varuhi nenadomestljivega gozdnega ekosistema, od katerih smo vsi odvisni.

Katera je najhujša stvar, ki ste ji bili priča kot okoljska aktivistka oziroma ambasadorka?

Žal jih je mnogo, vendar je na splošno najhuje biti priča malodušju. Dokler ne bomo spremenili zavedanja tako, da bomo vsi razumeli svojo povezanost drug z drugim in z naravo, bo pomanjkanje empatije in zanimanja morda eden od najtežjih izzivov, s katerimi se soočamo.

In najbolj polna upanja oziroma najboljša?

Povsod, kamor sem šla, sem spoznala zagovornike okolja, zaščitnike človekovih pravic, zagovornike divjih živali, lokalne kampanje, ki delujejo na ravni skupnosti, posameznike, ki prispevajo svoj delež, ter predane in strastne ljudi, ki trdo delajo ne glede na to, kdo si ogleduje njihovo delo, piše o njih ali spremlja njihova združenja. Neprekinjeno sledijo svojemu cilju. To dviguje mojo raven energije, navdihniti pa bi moralo nas vse.

Če bi bili 'predsednica Zemlje', katere zakone ali spremembe bi uveljavili, da bi bil naš planet boljši za življenje?

Izraza predsednica sploh ne bi uporabila, če bi obstajala možnost, bi spremenila pogled od absolutnega vodstva v smer ideje oskrbništva. Predlagala bi Svet za Zemljo, kjer bi se odločitve sprejemale na podlagi predstave o skupnem preživetju z veliko razumevanja, kako bi vsaka od odločitev vplivala na preživetje ekosistemov in vrst. Tehnologija bi bila v službi narave, plastika bi se postopoma ukinila z vzpostavljanjem trajnostne alternative, prav tako bi se stalno uvajali alternativni viri energije. Okoljska znanost in osnovno samozavedanje, empatija in učenje zavedanja bi bili široko razširjeni in dostopni vsem otrokom in odraslim, medtem ko bi bile vse oblike človeške inteligence, vključno s kinestetično, glasbeno, lingvistično, prostorsko, intra- in interpersonalno kot tudi logično, vključene v dialog o rešitvah, za ustvarjanje ravnovesja v sožitju človeka in narave.

Jeff Bridges

igralec in aktivist za Amazon Team

Z oskarjem nagrajeni igralec na eni strani in okoljski aktivist na drugi Jeff Bridges že vrsto let zapeljuje svet. Ni le hollywoodski zvezdnik in ustanovitelj mreže End Hunger (Končajmo lakoto), temveč tudi podpira organizacijo Amazon Conservation Team. Zaščita biološke raznolikosti in pravic avtohtonih prebivalcev je postala prioriteta okolju prijaznega navdušenca nad kitarami. Od hollywoodske ulice slavnih do amazonskega gozda, dame in gospodje – gospod Jeff Bridges!

Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli podpirati organizacijo Amazon Conservation Team?

Pred 15 leti me je poklical prijatelj Kenny Loggins in mi povedal o avtohtoni skupini v Kolumbiji, ki je bila v težavah. Letalo je pomotoma odvrglo tovor pesticidov na domorodno vas, otroci so postajali hudo bolni, pridelki pa so propadali. Kenny mi je povedal, da se je okrepila nova in inovativna okoljska skupina Amazon Conservation Team, ki je skupnosti pomagala pridobiti drug del zemlje v deževnem gozdu, na katerem bi lahko živeli njihov tradicionalni življenjski slog. Danes je organizacija edinstvena zaradi dejstva, da deluje v sodelovanju z avtohtonimi ljudstvi (kar počne že 25 let), da bi zaščitila amazonski pragozd. Pri tem pristopu mi je najbolj všeč to, da ne gre zgolj za zaščito ekosistemov ALI avtohtonih ljudstev – zaveda se namreč pomena zaščite obeh in tega, da sta med seboj povezana. Organizacijo je soustanovil moj prijatelj Mark Plotkin, ki že skoraj 40 let proučuje avtohtona ljudstva in zdravilne rastline v Amazoniji, zato je poskrbel, da je zaščita kulture in narave vgrajena v DNK organizacije.

Kaj menite, kako se je pogovor o okoljskih vprašanjih spremenil v zadnjih nekaj letih?

Zdi se, da je razprava o okoljskih vprašanjih v zadnjem času na žalost postala veliko bolj zagrenjena in pristranska. Pred nekaj leti sem posnel film Living in the Future's Past (Živeti v preteklosti prihodnosti), v katerem smo intervjuvali širok spekter ljudi, od generala s petimi zvezdicami do evangeličanskega kristjana, vsi pa so se strinjali, da je treba zaščititi mater naravo. To je vrsta razprave, ki bi morala ljudi zbliževati, in ne razdvajati.

Ellie Goulding

pevka in ambasadorka dobre volje Organizacije združenih narodov

Ni treba posebej poudarjati, da ima občudovanja vredno kariero, britanska pevka Ellie Goulding je namreč ena od najbolj cenjenih in najslavnejših umetnic našega stoletja. Kljub slavi, razpeta med snovanjem uspešnic in koncerti, pa je Ellie že od nekdaj globoko predana tudi skrbi za okolje. Ni presenečenje, da je leta 2017 postala globalna ambasadorka dobre volje okoljskega programa Organizacije združenih narodov. S svojim možem Casparjem Joplingom pričakuje prvega otroka, ptičica pa nam je prišepnila, da bo otrok postal ekosuperzvezdnik. Tako kot njegova mama!

Kaj vas je spodbudilo, da ste se vključili v to okoljsko organizacijo?

Odraščala sem v precej ruralnem delu Anglije in že od nekdaj sem bila nekoliko obsedena z naravo. Tudi ko sem se preselila v London, da bi se se posvetila glasbi, sem bila v sebi še vedno tisti otrok. Kadarkoli sem nastopala po svetu, sem izkoristila priložnost, da bi izvedela več o tamkajšnjem okolju. Sem tista oseba, ki ima sto vprašanj, ko spozna oceanografa ali nekoga, ki je že bil na Arktiki. Moje zanimanje je pricurljalo tudi na družbena omrežja in pred nekaj leti so me prosili za govor na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Govorila sem o tem, koliko mladih sledilcev na mojih družbenih profilih mi je povedalo, da jih je strah podnebne krize in dejstva, da se o tem niso učili v šoli. Čutila sem, da moramo storiti več, da jih o tem informiramo in podpiramo. Povedano iskreno, bilo je strašljivo imeti tak govor, vendar sem se ob tem počutila močno in odločno. Nekdo iz okoljskega programa Združenih narodov je bil med občinstvom in je opazil mojo strast, novembra 2017 pa sem postala globalna ambasadorka dobre volje. Moja strast do planeta je postala uradna!

Kaj menite, kako se je pogovor o okoljskih vprašanjih spremenil v zadnjih nekaj letih?

Menim, da se večinsko mnenje spreminja in vse lažje je pojasniti, zakaj počneš nekaj drugače. Ob mojem zadnjem albumu, Brightest Blue, smo se močno trudili, da smo odstranili vso plastiko za enkratno uporabo. Takšne stvari počnemo, ker želimo povzročiti spremembe, in ne za pohvale, čeprav je mnogo ljudi opazilo naš trud. Jasno pa je, da nas čaka še ogromno dela. Okoljsko gibanje namreč ni bilo vključujoče. Ko sem začela javno govoriti, sem ugotovila, da povsod prevladujejo moški glasovi belcev. Tragedija je, da smo v preteklosti zamudili glasove ključnih predstavnikov podnebja in narave, saj smo ves čas dovoljevali, da so imeli mikrofon eni in isti ljudje. To poletje sem tako začela s serijo Pass the Mic (podaj mikrofon), pri kateri sem svoja družbena omrežja posodila zvezdam družbene in okoljske pravičnosti, ki bi jih morali pogosteje slišati. Kar zadeva mene, je gibanje Black Lives Matter osnova tega, kakšno bi moralo biti vključujoče in pravično gibanje. Pogovor o planetu bi moral vključevati vse; je vse močnejši, vendar želim, da storimo še več.

Če bi bili 'predsednica Zemlje', katere zakone ali spremembe bi uveljavili, da bi bil naš planet boljši za življenje?

Z veseljem bi bila predsednica Zemlje, je to resnična ponudba za delo?! Uvedla bi zakon, ki bi uničevanje narave opredelil kot kaznivo dejanje. V bistvu ta zakon že obstaja, vendar mora biti še implementiran. Vse temelje je postavila imenitna odvetnica Polly Higgins iz Velike Britanije, ki je žal umrla pred nekaj leti. Neumorno si je prizadevala za uvedbo zakona o ekocidu, ki bi prepovedal množično škodo in uničevanje ekosistemov. Lahko bi domnevali, da je to že nezakonito. Toda ni. Polly je navdihnila globalno gibanje, ki si prizadeva za uveljavitev zakona o ekocidu. Meni to osvetljuje dejstvo, da obstaja že mnogo rešitev, ki jih moramo le še uresničiti – kdaj, če ne zdaj?

​stopecocide.earth

Besedilo: Virginie Dolata in Emma Spreckley, prevedla in priredila Neja Karmpl Mastnak

Fotografije: Elle International

Preberite še: Moj stil, moja pravila: Nika Koncilja, model

Priporočamo tudi: Najbolj učinkovita lepotna rutina nege kože za ženske nad 50 let

Najbolj brano