Preberite uvodne misli modne in lepotne urednice Petre Windschnurer.
Gotovo ste že slišali za rek, da je treba odnose in stvari negovati, sicer sledi žalosten (dovolite mi malce teatralnosti) konec. Saj veste, kaj se zgodi z vašim najljubšim parom škornjev, če jih ob začetku hladnega dela leta ne pobožate z vsemi negovalnimi žavbami, ki ohranjajo njihov lesk in so čvrsta straža pred udorom vode tudi v največji plundri. Še bolj na prvo žogo bi seveda bila primerjava, kjer beseda nega živi svoj dobesedni pomen. Negovati kožo danes sploh ni več vprašanje, saj se že najstnice v nasprotju z mojo generacijo spoznajo na kozmetične novele vsaj toliko, kot smo se me tistega daljnega 1992 na to, kako ustvariti pričesko Sinéad O'Connor.
Kaj pa nega odnosov?
Vsak posameznik ima toliko odnosov, kot si jih ustvari sam. Pa ne mislim samo na odnose s starši, partnerjem, prijateljicami in otroki. Nikar ne pozabimo na odnose, ki jih gojimo do kulture oblačenja, denarja, lastnega telesa, duševnega zdravja … In toliko, kot je odnosov, toliko je tudi negovalnih postopkov. Se strinjate? Če s partnerjem negujeva svoj odnos tudi tako, da ob doma pripravljeni večerji obvezno posediva ob kozarcu vina in predebatirava dan (čeprav bi tisti trenutek mogoče raje zleknjena na kavču že šestič gledala Umore na podeželju), ga moja znanca brez otrok pobožata z vikend pobegi na lepše. Medtem ko nekomu pri negi duše pomaga obisk psihoterapevta, moja soseda odnos do duševnega zdravja gradi z adrenalinskim plezanjem. Odnos do kulture oblačenja negujem z upoštevanjem bontona in tem, da kljub ležernemu poležavanju doma redko nase navlečem zgolj trenirko. Pomembno je, da se zavedamo, da vesolja, ki sestavljajo naše življenje, potrebujejo nego, takšno ali drugačno, in če je le mogoče, s čim manj zabušavanja. Za ohranjanje zdravih odnosov ni dovolj, da ti zgolj so, še več, pred tem jih je treba najprej vzpostaviti. In to, verjemite, kot slišim, danes ni lahko.
Še zlasti naj bi trpeli medosebni odnosi.
Nekdo me je pred kratkim zbodel z izjavo, da živimo v svetu oziroma, brez olepšav povedano, da gre ta v tri krasne, ker družba poveličuje kult jaz, jaz in samo jaz. Pa ne toliko v smislu egocentrične želje po pozornosti, ko se mali sredi trgovine zabriše ob tla in udriha po mami, ker ta v košaro ne položi njegovega najljubšega čokoladnega pudinga, ne, na delu je nova sila, ki posameznika opogumlja, da je sam sebi povsem dovolj. Pomemben si samo ti in tvoji občutki. Kdor ne diha s tabo, ta ni vreden tvoje bližine. In tako brez posebnega truda (najlažje je puško vreči v koruzo) pod mantro jaz sem središče vesolja nastajajo bataljoni 'osamljenih' posameznikov, ki si predvsem ne želijo nikakršnih odnosov, kjer bi se morali sprejemati kakršnikoli kompromisi, kaj šele razumeti dejanje njihove nege. Sama sicer nimam takšnih izkušenj in verjamem, da zadeva še ni ušla izpod nadzora. Tako slabo pa spet ne more biti, kajne? Samo za primer, v letu 2020 je bilo v Sloveniji 22 odstotkov manj razvez zakona kot leto prej in samo 33 parov se je ločilo po enem samem letu zakona.
Jesen je idealen čas, da razmislite, kateri odnosi v vašem življenju so podhranjeni, kateri potrebujejo nov zagon oziroma katere je treba na novo zgraditi od temeljev (s tem ni nič narobe).
Sama bom poskušala vnesti več nege v svoj odnos z otrokoma. Poskušala se bom izviti iz krempljev imeti vse pod nadzorom in si dovoliti čustva (pozitivna in žalostna) ob pogledu, da sta najstnika pravzaprav že na pragu hiše.
P. S. Ker je oktober mesec nege duševnega zdravja, smo za vas pripravili mini prilogo Dobro sem, ki bo pobožala vašo dušo.
Novo na Metroplay: “To ni starost, to je zrelost” | LADEJA GODINA KOŠIR, ELLE ZELENO 2024