V Nici smo s top modelom Terezo Maxovo obiskali svetovnega zvezdnika t. i. trajnostne mode, Jiříja Kalfařja, v vsej tej zgodbi pa nismo pozabili niti na slovenske modne oblikovalke.
Tereza Maxova se je zaljubila v južno Francijo, kjer zdaj z možem in tremi otroki živi vsaj nekaj mesecev na leto. »Tu nas obdaja narava,« pove češka manekenka sredi razkošnega vrta ob hiši na polotoku Saint-Jean-Cap-Ferrat, »in to nam res veliko pomeni. Trudimo se biti prijazni do okolja, veste.« Njena družina dosledno ločuje odpadke, svetlobo jim dajejo varčne LED-luči, kolikor je le mogoče, uporabljajo kolesa. Ta življenjski slog je vplival tudi na Terezin pogled na modo. »Moda je eden največjih grešnikov, ki onesnažujejo okolje. Zavržena oblačila, kemikalije v proizvodnji tkanin, mikroplastika, beljenje, barvanje ... – vse to po nepotrebnem obremenjuje naš planet. Sama že dolga leta ne nosim pravega krzna in sem velika navdušenka nad oblačili iz druge roke in recikliranjem obleke. Moji otroci pogosto podedujejo oblačila drug od drugega, jaz pa skušam kupovati stvari iz organskega bombaža in trajnostnih materialov.«
Vse pogosteje imamo priložnost kupiti oblačila iz že uporabljenega blaga, nad obleko iz druge roke le še redkokdo viha nos, tako oblikovalce kot kupce pa vedno bolj zanima, iz česa in na kakšen način so izdelane tkanine, ki jih sami oblikujejo oziroma nosijo.
Zdaj ima Tereza na francoski Rivieri odlično priložnost, da dopolni svojo garderobo. Tukaj je namreč svoj pop-up butik odprl njen prijatelj Jiři Kalfař, nova zvezda na svetovni modni sceni in prvi Čeh, ki je vtisnil pečat glavnemu programu newyorškega tedna mode. Uspelo mu je tako v Londonu kot v Parizu. Ukvarja se s trajnostno modo, za kar je pod pokroviteljstvom monaške princese Charlene prejel tudi prestižno nagrado za inovacijo, Innovation Award 2019. »Navdušil sem se nad konceptom brez odpadkov (zero waste) – pri mojem delu ni nobenih ostankov, porabim vse. Uporabljam ekološke, pa tudi že uporabljene in vintage materiale,« pove šarmantni 31-letnik, ki nima mreže stalnih trgovin. Raje s pop-up konceptom na različnih krajih srečuje svoje stranke. Povabil nas je v svoj začasni showroom na Azurni obali, v Nici. »To je le nekaj kilometrov od naše hiše!« se razveseli Tereza.
V Nico se odpeljemo v njenem novem ŠKODA Superbu iV s priključnohibridnim pogonom, ki združuje motor z notranjim zgorevanjem z elektromotorjem. V električnem načinu ima z enim polnjenjem doseg do 62 kilometrov. »To je za nas več kot dovolj. Vozili se bomo lahko povsem brez emisij,« se nasmehne Tereza in potegne polnilni kabel iz domače stenske polnilnice.
ŠKODA Superb iV ponuja štiri možnosti polnjenja. Tri ure in pol traja, da baterijo s 3,6-kilovatnim polnilnikom popolnoma napolnite na domači polnilni postaji. Če bi za to uporabili standardno 2,3-kilovatno vtičnico, bi trajalo pet ur. Avtomobil se lahko polni tudi samodejno med vožnjo z motorjem z notranjim zgorevanjem, ne da bi bilo treba ustaviti ali vozilo povezati z električnim omrežjem. Zaloga energije je vedno dovolj velika za daljše poti, tako da je vožnja na urbanih območjih lokalno zmeraj brez emisij.
Leta 1997 je Tereza Maxova ustanovila fundacijo, s katero pomaga otrokom v sirotišnicah, podpira posvojitve in rejništvo ter se bori proti nasilju v družini. »Večino časa pa z možem delava pri projektu obalne skupnosti blizu Bodruma, ki se v vseh pogledih osredotoča na trajnostni razvoj: nič odpadkov, desalinizacija, recikliranje in stoodstotna ponovna uporaba vseh gradbenih materialov... Vse, v kar verjameva, se dogaja tam. Uporabljamo električne avtomobile, ustvarjamo prostor za električni javni prevoz, ne uporabljamo plastike ipd.«
Tereza priznava, da se po mestu vozi, samo če je to nujno. Veliko bolj uživa na daljših družinskih izletih. Za volanom je pazljiva in skozi ostre ovinke na strmem spustu proti obali vozi varno. »Tako bomo vsaj ustvarili nekaj energije za kasneje,« se nasmehne in nas spomni, da Superb iV zavorno energijo uporablja za polnjenje svoje baterije.
ŠKODA Superb iV med zaviranjem regenerira energijo. Voznik s preprostim premikom izbirnika prestav aktivira način B in zaviranje prevzame elektromotor, ki tudi regenerira zavorno energijo in jo pretvarja v električno. Vozilo lahko nekaj zavorne energije regenerira tudi pri običajni vožnji v načinu D, ko voznik popusti pedal za plin in avtomobil zajadra po hribu navzdol. Regenerirana energija se shranjuje v litij-ionski bateriji in se lahko porabi za kasnejšo vožnjo v električnem načinu. Več o tem elegantnem, okolju prijaznem in praktičnem avtomobilu si lahko preberete tukaj.
Jiří Kalfař Terezo pozdravi v preprosto opremljenem prostoru in ona se takoj začne ozirati za novimi kosi: pritegnejo jo rdeče krilo, ki je bilo pobarvano brez uporabe kemikalij, pa žlahtna čipka iz šestdesetih let, ki jo je Jiří odkril na lokalni tržnici in ji vdahnil novo življenje, ter obleka iz kapoka in t.i. budistične svile.
Trajnostne materiale proizvajajo in procesirajo z minimalnim vplivom na okolje. Pri trajnostni pridelavi bombaža ne uporabljajo gensko spremenjenih semen in pesticidov. Ob tem prihranijo predvsem vodo, ki je pri običajni pridelavi bombaža za vsak kilogram tkanine porabijo več tisoč litrov.
Kapok nastaja iz vlaken sadežev velikih tropskih dreves. Ta vlakna so podobna bombažu, a so votla in imajo odlične termoregulacijske lastnosti. Uporabljajo se kot polnila za odeje ali vzmetnice, pa tudi v proizvodnji tkanin, iz katerih nastajajo funkcionalna oblačila, ki so po videzu in na otip kot svila.
Pri klasičnem pridobivanju svile pobijajo larve sviloprejk (tri tisoč mrtvih larv na kilogram tkanine), ker bi te uničile svilo, ko bi se izlegle iz zapredka. T. i. budistična svila pa nastane z zahtevnejšo, a nežnejšo tehniko, potem ko se larve izležejo in odletijo iz zapredka.
»Naravni materiali so pomemben del trajnostne mode. Toda najpomembnejše je, da ni presežkov ali odpadkov. Velike znamke po navadi pri vsaki kolekciji izdelajo do četrtino oblačil preveč; ta se nikoli ne prodajo. Vsega je preveč, ustvarja se ogromno odpadkov, ki jih sežigajo, pri tem pa porabljajo nepotrebno energijo in material. Človeško delo je podcenjeno, razmere v tovarnah in delavnicah zunaj Evrope so nedostojne. Ko pomisliš na škodo, ki jo ustvarja moda, razumeš, kako uničevalen je ta posel. Jaz ga skušam opravljati drugače,« pojasnjuje oblikovalec.
Sam reciklira lastne kose z modnih revij, pri tem pa kombinira stare materiale z novimi in jim vdahne novo življenje. Oblačila izdeluje le v majhnih količinah. »Navadili smo se na ekscese. Več bi morali razmišljati o tem, ali res potrebujemo nova oblačila ali pa je stara mogoče popraviti oziroma uporabiti kako drugače. Hitra moda je kot hitra prehrana – gre za izbiro, ali želiš biti in ostati le potrošnik ali bi lahko spremenil svoje navade,« pravi Jiři.
Jiři Kalfař se je v mladosti posvečal baletu, nato pa je začel služiti denar kot model. Vse od leta 2012 gradi svojo modno znamko. Izdeluje oblačila iz etičnih virov in trajnostnih tekstilij ter neprestano eksperimentira z novimi tehnologijami in materiali.
Tereza preizkusi nekaj kombinacij in prisluhne zgodbi o vsakem kosu. Končno se odloči za jopič z odprtinama, ki ga je mogoče nositi kot pončo. »Izdelan je iz reciklirane tkanine, ki sem jo kupil, ko so jo želeli zavreči kot ostanek. Iz nje sem izdelal le nekaj kosov in nikoli več ne more nastati noben tak, ker preprosto ni več tega blaga. Denar danes ne more zagotoviti ekskluzivnosti, a izdelek je lahko edinstven zaradi tega, kako je nastal. Lahko se počutite odlično ob zavedanju, da stvari, ki jih imate, nimajo negativnega vpliva na planet.«
Tereza sede v avto v svojem novem jopiču. Kljub popoldanskemu soncu je v Superbu iV prijetno hladno, saj ga je ohladila, že ko je bila v salonu, po telefonu. »Uživam v iskanju novih načinov, ki povezujejo tisto, kar imam rada, s skrbjo za okolje,« še doda z zadovoljnim nasmehom in v tišini, ki je ne zmoti hrup motorja, odpelje proti domu.
Nadzor nad klimatiziranjem avtomobila na daljavo je del aplikacije ŠKODA Connect. Tako lahko svojega Superba iV ohladite ali ogrejete, še preden sedete vanj in se odpeljete. Izberete lahko tudi, da se gretje/ohlajanje aktivira le, ko je vozilo priključeno na polnilno postajo – če doma uporabljate energijo iz obnovljivih virov, lahko torej za ohlajanje in gretje svojega vozila uporabljate čisto energijo. Več si lahko preberete tukaj.
Trajnostna moda & trajnostna mobilnost v Sloveniji
Tina Princ, ustanoviteljica in kreativna direktorica Things I Miss, ene izmed najbolj trajnostnih znamk na svetu, sodi med pionirke trajnostne mode v Sloveniji. »Trajnost je zame način (so)bivanja, način delovanja, način razmišljanja. Uporabljamo zgolj certificirane materiale in tkanine. Kreiramo po konceptu zero waste. Vsi presežki, ki nastanejo v procesu kreiranja, se kasneje osmislijo v novih zgodbah, svežih formah in dobijo nove uporabne vrednosti. Krožno in trajnostno sta esenci našega delovanja.« Trajnost je Tinin način življenja tudi zasebno: »Večji del tedna preživimo s skiroji, kolesi in peš. V avtu smo večinoma le takrat, ko se odpeljemo na počitnice ali izlet.«
Ajda Adamič Metlikovič, soustanoviteljica znamke Tivoli Clothing, pri kateri je trajnost vodilo, ki so ga vpeljali v vse vidike nastajanja otroških oblačil, poudarja, da si za trajnostni način prizadevajo tudi na vseh drugih področjih življenja, od prehranjevanja, potrošnje, proizvodnje do lokalne in ekološke pridelave. Živijo po principih manj je več in brez odpadkov. Njeno najljubše prevozno sredstvo je kolo: »Z njim lahko po mestu najhitreje križarim po različnih opravkih. Ob slabšem vremenu uporabljam mestni potniški promet, kar se včasih prav prileže, saj lahko med vožnjo preberem nekaj strani kakšne res dobre knjige ali pa se za trenutek umirim in prepustim toku misli.«
Tudi Marjeta Hribar, ki oblikuje nakit iz premoga, zagovarja trajnostno mobilnost: »Skušam uravnotežiti potrebe in nujnost uporabe avtomobilov, če ne drugače, tako, da si vozilo delimo. Vendar pa z veseljem skočim na skiro, kolo ali rolerje, ki imajo pozitiven vpliv tako na okolje kot na zdravje.« V prihodnosti si želi investirati v priključni hibrid ali električno vozilo, saj taki avtomobili po njenem mnenju predstavljajo eno boljših rešitev, ki jih potrebujemo za lepšo prihodnost.
