Vas spreletavajo komaj zaznavne, bežne misli? Poslušajte jih!
Kako določiti intuicijo?
Lahko bi rekli, da je intuicija plod trditve, ki je izven naše zavesti. Nekaj, kar ni logično – mišljenje ali, morda bolje rečeno, čutenje, ki se dogaja v ozadju, ko nehate prekladati svojo zavestno misel in se sprostite. Je neposredno razumevanje brez razmišljanja. Gotovo vam je že kdo, ko ste bili v dvomih, kaj storiti v določeni situaciji, dal nasvet, da nehajte razmišljati, pa se bo rešitev pojavila sama od sebe. Vam je znano?
Zakaj je koristno, da se zanašamo nanjo?
Ta tihi glas odraža vašo osebnost, vaše želje, pričakovanja, sposobnosti ... in pripomore k temu, da sprejemate odločitve, ki so prave za vas.
Je intuicija povezana s samozavestjo?
Učijo nas racionalnega razmišljanja, zato ljudem, ki se ravnajo po intuiciji, paradoksalno, pogosto primanjkuje samozavesti. Mislijo, da so nerazsodni, neodgovorni in disfunkcionalni, in tudi če dosežejo cilj, so negotovi zaradi dejstva, da so ukrepali v zadnjem trenutku, in še to, ne da bi sploh vedeli, zakaj ... Z intuicijo smo v zamegljenosti, in to moramo sprejeti.
Zakaj se ji ne prepustimo?
Na to, da se na nezavedni ravni želimo ravnati po intuiciji, kaže dejstvo, da si, ko naletite na določen problem oziroma izziv, želite vzeti čas in pretehtati prednosti in slabosti različnih odločitev. To se sicer dogaja na razumski ravni, vendar si tako hkrati zagotovite čas in ponudite priložnost, da vas spreleti tista bežna, komaj zaznavna misel, ki pa v sebi nosi pravo rešitev: »To je tisto, kar si želim ...« ali »Raje bom počakala še nekaj časa ...« Traja le nekaj desetink sekunde, potem jo večinoma hitro preglasi razumska misel: »Ne, to je preveč tvegano ... « ali »Ne, ne, ne smem izpustiti priložnosti, kaj če ne bo nobene več?«
Tako smo naučeni, takšni so vzorci, po katerih smo se naučili delovati v življenju, se odzivati na situacije. Večina nas pri odločitvah uporablja razum, čeprav bi nas edino intuicija lahko takoj popeljala po pravi poti.
Kako jo spodbuditi?
Najprej morate začeti verjeti, da je prav, da ji sledite. Ozrite se v svojo preteklost in verjetno boste ugotovili, da se je vedno, kadar ste 'poslušali svoje srce', za vas dobro izteklo. Ko ste na primer kupovali stanovanje, ste si ogledali več 'kandidatov'. O vsakem ste imeli izoblikovano razumsko mnenje – nekje je bila prednost razporeditev, a slabost, da je pritlično, drugod je bil minus soseska ... Pa vendar ste se v le enem izmed njih počutili dobro takoj, ko ste vstopili, ne glede na pluse in minuse. Kot bi prišli domov.
Vaša bežna misel je bila: »To je to.« No, če ste upoštevali to bežno misel in se odločili za tisto stanovanje, veste, o čem govorimo. In to je tudi najboljši razlog, na katerega se lahko oprete, če o intuiciji še vedno dvomite. Vedeti pa morate tudi, da je intuicija odlična motivacija. »Želim si, da se to zgodi!« Možgani bodo na nezavedni ravni dali prednost tistemu, kar je blizu srca, zato boste naredili vse, da dosežete cilj, čeprav se tega morda niti ne boste zavedali.
Intuicija je torej povezana z odprtim umom, zato morate vedno le počakati, da stvar, ki prihaja iz srca, tam, v možganih, dozori – na silo, ko še ni pravi čas, se ne bo zgodilo nič! Če na primer doživljate blokado med pisanjem besedila, bo bolje, da se za nekaj časa prenehate mučiti s tem, pokličete prijateljico in greste na kavo ... To očitno zahteva tudi vaš um, a nekako brez vaše vednosti.
Intuitivni procesi ustvarjanja
Med ustvarjanjem je intuicija pravzaprav osnovno orodje. Če vam na primer pisanje besedila ne gre od rok, pomeni, da nekaj ni 'na svojem mestu': morda ga ne želite napisati iz pravih razlogov, temveč zato, da bi nekomu nekaj dokazali, morda vam ne ustreza tema, o kateri ne veste dovolj, ali pa niste izbrali pravega načina pisanja, ki ni prvoosebno. Ko boste tisto nepravo razkrinkali in nadomestili s pravim, se bo pisanje kot intuitivni proces začelo dogajati tako rekoč samo od sebe.
Prevedla in priredila: Nina Pretnar
