Svoboda na dveh kolesih

Gorsko kolesarjenje razmiga telo in duha. Vrtenje pedalov je zelo aktivno delo, spust pa zahteva aktivno uporabo malih sivih celic. Rade ga imamo tudi, ker je relativno poceni. Resda dovršeno kolo in oprema zahtevata svoj davek, vendar ga tudi odplačata.

Sezona je dolga vsaj devet mesecev, Slovenija je polna naravnih lepot in večinoma so ture v neposredni bližini naših domov.

Svoboda na dveh kolesih - Foto: Fotografija promocijsko gradivo

Sprostitev za možgane in super vadba za celotno telo

Z gorskim kolesarjenjem sem se začela aktivneje ukvarjati, ko sem sprejela službo, kjer je bil običajen delovnik dolg 12 do 14 ur (ne rešujem življenj, samo podjetja). Potrebovala sem namreč aktivnost, ki bi me telesno utrudila in hkrati miselno sprostila in za katero se ne potrebuje cel kup opreme.

Pri vožnji navkreber dela celotno telo, prav čutiš lahko, kako z vsakim potiskom pedala tvoja zadnjica postaja čvrstejša, maščobne blazinice na bedrih se veselo topijo in meča bodo videti božanska v novih sandalih. Tudi trebušne mišice in roke zagreto vadijo, bolj je strmo, bolj napeto je telo, da o pridobivanju kondicije sploh ne izgubljamo besed. Najlepše pa je, da napora skoraj ne občutimo, saj naše čute ves čas zaposluje čudovita narava.

Spomladi uživamo v njenem prebujanju, poleti ni lepšega, ko se na gorski poti ustaviš, da okusiš gozdne jagode ali borovnice iz gozda, jeseni pa se seveda ne moreš načuditi njeni barvitosti. V kateri telovadnici ali mestnem parku je to mogoče? In ko pridemo na vrh, se nam odpre čudovit pogled na okoliške hribe, preplavita nas ponos in zadovoljstvo, da smo prikolesarile na vrh, premagale sebe in hrib in lahko sedaj uživamo v razgledu in, seveda, malici.

Po utrujanju mišic pa pride na vrsto moj najljubši del, spust. Spust po gorskih poteh, ki so v Sloveniji na žalost večinoma rezervirane za pohodnike, v vseh nam bližnjih državah pa so na voljo vsem gorskim navdušencem. To je del kolesarjenja, ki je za dušo, ki te popolnoma sprosti in ti prevetri možgane. Spuščati se po peš poteh ali, v kolesarskem žargonu, 'singlcah', poplača ves trud in znoj, ki smo ga prelile, da smo prišle na vrh, poplača trdo delo med delovnim tednom, navda te s pozitivno energijo in z otroškim veseljem. Ko se spuščaš med borovničevimi nasadi, čez kamne in korenine po šotastih poteh, posutih z zlatimi macesnovimi iglicami, ali premaguješ skalne ovire, si namreč svobodna, osvobojena vseh misli in skrbi, tvoja glava je prazna, kajti misliti moraš na tu in sedaj. Ni preteklosti, ni prihodnosti, samo ti, tvoje kolo in tista ovira, ki jo moraš premagati. Če pomisliš na kaj drugega, če podvomiš o sebi, ovira premaga tebe. In prav zaradi tega se ukvarjam s športom, ki ga nekateri uvrščajo med ekstremne.

Da ne bo pomote, tudi pri spustu dela celotno telo, mogoče celo bolj kot pri vzponu. Kadar se spuščamo po 'singlcah', ne sedimo na sedežu, temveč smo ves čas v polpočepu, telo je mehko in deluje kot vzmetenje. Roke delajo s polno paro, saj morajo kolo dvigovati čez ovire, včasih ga je treba na kakšnem prezahtevnem delu celo nesti – in že dvigujemo uteži. Vožnja navzdol je prav tako naporna kot navzgor, zato moramo to vedno upoštevati pri načrtovanju ture, da se izognemo preutrujenosti in posledično nepotrebnim poškodbam.

Obvezna oprema

Obvezna oprema gorske kolesarke je seveda dobro kolo, pri čemer priporočam polno vzmeteno, saj je udobnost vožnje s takšnim neprimerljivo boljša kot s kolesom, ki ima vzmetenje samo na sprednjem kolesu. Poleg tega ne smemo pozabiti na zaščitno in dodatno opremo. Z veseljem vam sporočam, da so proizvajalci koles in opreme končno ugotovili, da tudi punce kolesarimo in da niso dovolj le manjše številke, temveč je treba kolesa in opremo ergonomično prilagoditi našim teleščkom, in, kar je še pomembnejše, ni nas strah barv in lepih motivov.

KOLO

Ženske imamo pač drugačno (beri lepšo) fiziko od moške. Razlike v povprečni dolžini nog, trupa, geometrijah zadnje plati, prirojeni moči in vzdržljivosti … odločajo o užitku ob koncu kolesarskega dne. Določene kolesarske hiše so v zvezi z omenjenimi razlikami oblikovale specifične, lady-like geometrije in pojem kolesarski užitek pripeljale pod podvozja deklet. Skratka, ne verjamejo v unisex zgodbo, zato se tudi ve ne smete pustiti prepričati prodajalcu, da imate lahko enako kolo kot vaš fant, le v manjši različici.

Razmerje s kolesom ni 'za eno noč', temveč gre prej za dolgotrajno romantično razmerje, ki mora temeljiti na zaupanju in podpori. Zaupanju, da bo kolo opravilo svoje delo in vas v težkih trenutkih rešilo. Podpori, da ne boste po nepotrebnem tratile energije ali se zaradi česarkoli počutile neudobno. Zato si je treba za nakup kolesa vzeti čas in predvsem dovoliti, da vam svetujejo gorski kolesarji. Zato je vedno bolje obiskati manjše specializirane trgovine, kjer vam bodo svetovali tisti, ki se s tem športom dejansko ukvarjajo.

Kot že rečeno, sama prisegam na polnovzmetena kolesa, so kot nežen ljubimec, ki poskrbi, da se v vsakem položaju počutim prijetno in samozavestno. Takšna kolesa so primerna tudi, če se vozite samo po makadamskih cestah med polji, saj sploh ne boste občutile kamnov ali lukenj.

ZAŠČITNA OPREMA

O smislu uporabe čelade ni smiselno razglabljati. Čelade so obvezne. Za vse vrste kolesarjenja, tako v mestu kot na terenu. Če se pogovarjamo o mestnih čeladah oziroma cestnih, so na prvem mestu zaščitni standardi, ki jih ti izdelki morajo izpolniti, na drugem prepih in na tretjem všečnost dizajna. Za tiste malo resnejše gorske kolesarke pa se poleg čelade priporoča še dodatna zaščita telesnih okončin, da ne bomo poleti v zadregi zaradi obtolčenih kolen, ko bo treba obleči letos spet modne 'kolesarke'.

DODATNA OPREMA

Pri obutvi moramo paziti, da ima trd podplat in je primerna tudi za hojo po skalah ali gozdu. Priporočljivo je kupiti posebne kolesarske čevlje ali pobrskati po omari za boljšimi pohodniškimi čevlji (ne tistimi za v hribe). Na vsako turo, pa naj bo še tako kratka, moramo vzeti dovolj vode, ki jo lahko tovorimo ali v bidonu ali nahrbtniku s hidracijskim sistemom.

Zadnje, vendar ne nepomembno, kar zadeva dodatno opremo, je – kaj obleči. O neprimernosti bombažnih izdelkov za aktivne športnike je bilo že veliko napisanega. Na kolesu se bomo najbolje počutile v opremi, ki je narejena posebno za nas, kolesarke. In, kot že rečeno, nekatera podjetja so poskrbela, da nam ne bo le udobno, temveč bomo lahko požele tudi občudujoče poglede.

Kje kolesariti

V Sloveniji je kar nekaj čudovitih kotičkov za kolesarjenje in težko bi bilo opisati vse, zato je pred vami le kratek izbor zanimivih turic. Na Gorenjskem lahko omenimo Pokljuko, Talež in Sv. Petra, na Štajerskem ponuja obilo užitkov celotno Pohorje (od Mariborskega, Ribniškega, Zreškega …), pazite le na jezne kmete. V okolici Ljubljane so prevozni vsi hribi, le dobre pešpoti je treba najti in se izogibati sončnih koncev tedna, ko so te zasedene s sprehajalci. Proti Primorski pa bi omenila Nanos in Vremščico.

Sama največkrat kolesarim v tujini, saj so tam prijaznejši do kolesarjev in tudi infrastruktura je prilagojena temu športu (beri: ni se nam treba vedno potiti, da pridemo na vrh, saj se lahko udobno namestimo v gondolo ali se usedemo na sedežnico). Če vam veliko pomeni, da so na poti koče z dobro hrano, ki proti koncu vzpona morda ostane še edina motivacija, ki preprečuje, da ne zdrvite nazaj v dolino, priporočam Italijo. Dolomiti so prekrasni, razgledi, ki se odpirajo, in tekoče poti so kot nalašč za začetnice, vendar tudi tiste bolj izkušene ne bodo mogle skriti navdušenja. Če ob hrani rade okusite še dobro kapljico in obiščete priznane vinske kleti, svetujem Merano z okolico, še zlasti v spomladanskih mesecih, ko cvetijo jablane, ali jeseni, ko pozlatijo macesni. Za tiste, ki ne morete brez vode, pa sta tukaj Garda in Finale v Liguriji na Azurni obali.

Skoraj na vseh smučiščih v Avstriji se poleti prilagodijo gorskokolesarskemu turizmu.

Najlepše ture pa sem vsekakor prekolesarila v Švici, natančneje v St. Moritzu in kantonu Engandin, ki se je specializiral za gorskokolesarski turizem. In naj vas ime St. Moritz ne prestraši, kajti cene poleti so tam enake cenam na hrvaški obali, užitki pa so neprimerljivo večji, vsaj za tiste, ki rade aktivno preživljamo prosti čas.

Nataša Mithans

Najbolj brano