Smo, kar jemo?

8. 12. 2014
Smo, kar jemo? (foto: shutterstock)
shutterstock

Prehrana današnjih mladostnic se včasih zdi znanstvena fantastika. 19-letna Manca je z Elle delila svoj pogled na prehranjevalne navade svojih vrstnic.

diete, takšne in drugačne, del vsakdana, del skritih ali pa vidnih kotičkov našega uma. Vsak ima že svojo ali pa je to le 'zdrav način prehranjevanja'. Vegani striktno zagovarjajo svoje, paleo jedci nekaj drugega, presnojedci spet svoje, eni ločevanje, drugi kombiniranje na ta in oni način. Pa bi morali biti skeptični do teh 'ortodoksnih prehranskih doktrin'? Ali z njimi sledimo sebi in svojemu telesu ali sledimo trendom?

'Unhappy meal'

Za vedno več deklet je na primer vegetarijanstvo priročen način prikrivanja motenj hranjenja. Trend se uveljavlja že nekaj časa. Študije kažejo, da so bili najpogostejši razlogi najstnikov, ki so se odločili za vegetarijanstvo, izguba ali vzdrževanje teže. Težko je, da ne bi opazila, da si je sošolka za kosilo prinesla le tanko rezino tofuja. Gledam jo in ne zdi se mi, da ravno uživa v svojem kosilcu, njene oči ostajajo velike in požrešne.

Ko ujame moj skeptičen pogled, mi zabrusi: »Kaj?! Pač ne uživam mesa, ker nočem po nepotrebnem onesnaževati okolja. In s hrano za živali, ki jih pojedo prebivalci zahodnega sveta, bi lahko nahranili lačne po vsem svetu. Da ne govorim o neizmerni krutosti do živali.«

Mogoče se bo pa najedla, ko gleda nas, kako goltamo mastno pico ... Pa saj nič ne rečem, življenje brez mesa je lahko zdravo, če je naša prehrana uravnotežena, rezina tofuja pa to ni. In ta nedoločljiva meja med dieto in motnjo hranjenja povzroča vse večji preplah med nutricionisti in psihologi. Sama opažam, da je sošolka na vseh področjih kar velika perfekcionistka, izvaja nadzor nad hrano, šolo, ljudmi ...

Prava 'krinka za motnjo hranjenja' je to njeno vegetarijanstvo, ampak mene ni prepričala. Verjetno dekleta mislijo, da bodo na tak način bolj srečne, da bodo ugajale okolici in nasploh bolj sprejete v družbi, ampak nesreča na njihovem telesu in v glavi bo vsak dan večja. Izključevanje živil nikoli ne bo delovalo kot pot do sreče. Dekleta se opredeljujejo kot vegetarijanke, v resnici pa so na njihovem jedilniku le tri živila z zelo majhno hranilno vrednostjo.

Punca, nisi vegetarijanka – si 'anoreksičarka'. Resnica je, da nekdo, ki tako pogosto razmišlja o tem, kaj poje, in analizira vsak ugriz, ustvarja razloge za izključevanje določene hrane s svojega menija. Največja težava pa je, da je lahko z vegetarijanstvom kot krinko motnja prehranjevanja neopažena daljše časovno obdobje. Ampak če so razlogi odločitve za vegetarijanstvo res ti, da bi bili bolj zdravi, in ne bolj vitki, kot vedno znova zatrjuje moja vegetarijanska sošolka, tak način življenja lahko deluje, dokler uživaš hrano, ki zagotavlja dovolj hranilnih snovi.

Da polno izkoristimo vegetarijansko prehrano, nutricionisti predlagajo dieto, ki vključuje širok izbor jedi z zadostnimi količinami beljakovin, vlaknin, vitaminov. Zdrava prehrana ni samo to, katere vrste živil izberete in koliko jih zaužijete, gre tudi za pravi odnos – da ste zadovoljni s hrano in da lahko jeste brez strahu, očitanja ali sramu.

Sokcanje

»Veš, kako se naješ s špinačnim sokom!« me prepričuje prijateljica. A jo zavrnem, svojo špinačo imam raje s krompirjem ali pa v solati. Že res, da se srkanje napitkov iz ohrovta in špinače, jabolka in korenčka namesto basanja s hamburgerjem sliši bolj zdravo, ampak zatakne se pri podrobnostih. Sveže iztisnjeni sok ima več kalorij glede na volumen kot cela zelenjava ali sadje.

Da bi dobili spodobno velik kozarec soka, bi potrebovali približno štiri do pet pomaranč. Bi drugače res kdaj pojedli pet pomaranč naenkrat? Sokovi sadje oropajo vseh vlaken, zagotavljajo premalo beljakovin in ustvarijo več glikemičnega vnosa, kar pomeni dodatne kalorije in celo povečanje telesne teže.

Nihče se ne potrebuje očiščevati s sokovi, to za nas počnejo ledvice. Tvoje telo to počne naravno. Veliko ljudi poroča tudi o stranskih učinkih, kot so občutki šibkosti, razdražljivost, izčrpanost in lakota ...

Ljubiteljica zabave, 20 let, veganka

Vam je kaj znan tale naslov, uporabniki Instagrama ste ga gotovo že zasledili. Danes že vsak ponosni lastnik Instagrama pridno piše te nazive v svoj opis. Pa se kdaj vprašate, kaj nam hoče s tem povedati? Sama res ne razumem, kaj mi bo ta podatek, moram res vedeti, da si veganka? Kaj pa jaz, ki nisem, si sploh smem ogledovati tvoje fotografije? Resno se sprašujem, kdaj je postalo tako pomembno, kaj pojemo, kako jemo ...

Ali to pomeni, da se bomo začeli družiti z ljudmi glede na prehranjevalne navade? Vegani skupaj, mesojedci skupaj, vegetarijanci skupaj ... smo prišli tako daleč? Pa saj včasih težje priznavamo nekoga, ki je s svojega jedilnika izključil meso in mlečne izdelke, kot homoseksualce.

Nihče me ne vpraša, kaj si mislim o gejih, me je pa presenetila prijateljica z vprašanjem: »Hej, kaj si misliš o ljudeh, ki jejo meso, glede na to, da ga ti ne?« Ostala sem brez besed, sem se pa sama pri sebi vprašala: »Kdo je tukaj zdaj normalen?« Ljudje res mislijo, da si bom izdelala mnenje o človeku glede na njegove prehranjevalne navade in ga potem glede na to bolj ali manj cenila?

Iskreno pa: »Kaj me briga, kaj nekdo je!« »Kaj pa bi naredila, če bi tvoj fant jedel meso?« je še naprej drezala vame. Jedel bi meso, pa kaj! Smo svobodna bitja, naš um je svoboden in vsak lahko po mili volji počne, kar želi. Zame pač ne bo nihče manj vreden, pa če bo jedel meso, tofu, kalčke ali pa nič.

... pa še 50 banan, prosim!

... sem zaslišala v vrsti v trgovini s sadjem in zelenjavo. Sem prav slišala? 50? Visoka številka je pritegnila mojo pozornost, zato sem zadevo preverila na internetu in visoko je bilo tudi število zadetkov.

Zdi se, da so punce, ki so zašle v anoreksijo, bulimijo ali prenajedanje in naj bi bile domnevno ozdravljene, zdaj prešle iz ene skrajnosti v drugo. Zanimiva se mi je zdela dieta, ki to v resnici ni, pač pa je način življenja. Punce so veganke, a ne navadne veganke, so zgolj 'bananke', če sem bolj natančna, da ne bo zamer, visokokalorične 'bananke'.

Sledijo dieti hclf, kar pomeni visok delež ogljikovih hidratov in nizek delež maščob. Na dan pa pojedo od 2.000 do 3.000 kalorij. Tisti bolj 'kritični' primeri, za moje pojme, seveda, pa jedo presno hrano vse do štirih popoldne in šele zvečer zaužijejo kuhan obrok, ni pa nujno. Prisegajo na tone sadja in zelenjave ter drugih ogljikovih hidratov, krompir, testenine, riž (brez dodatnih maščob).

Zagovornice te diete oziroma načina prehranjevanja imajo dneve, ko naj bi za zajtrk pojedle tudi do 50 banan in za večerjo dva kilograma krompirja. Postave imajo kot izklesane, po njihovih besedah brez truda in fizične aktivnosti. Neverjetno, glede na dnevni vnos hrane, ki presega 2.500 kalorij.

Sprašujem se, ali je tak vnos ogljikovih hidratov res optimalen za delovanje človekovega telesa in duha. Lahko verjamemo tej teoriji le zaradi fizioloških dejstev o človekovem telesu, da so gore ogljikovih hidratov vsak dan, ves dan, dobre za telo in maščobe škodljive ... Pa če malce poenostavim, punce, kje imate pamet? »Kje si našla ravno banane?« Kje so danes tiste babice, ki so govorile vsega po malem, jih ni več ali jih le ne slišimo več?!

Moje vegetarijanstvo

Malo za šalo, malo za res, ko že pametujem o prehrani in prehranjevalnih navadah. Sama sem (bila) vegetarijanka deset let in svojo brezmesno kariero sem pred kratkim prekinila. Premamila me je rezina pršuta. Pa ne ravno premamila, začutila sem potrebo po 'živalski energiji' in moči.

Nikoli si nisem mislila, da bom še kdaj okusila meso. A me je prijetno presenetil, ne le okus, ampak tudi moje počutje po mesni večerji. Pršut je torej opravil svojo nalogo, problem pa je, kam naj se zdaj uvrstim, sem po koščku pršuta že vsejedka ali ne? Toliko označb imamo, kakšna pa je označba za tak 'prekršek'?

Tudi moja sestra se rada igra s hrano, kaj bo in kaj ne bo, pa bo enkrat veganka, pa naslednji dan ne bo ... Za kratek čas si je podala ime veganka, pa jo je hitro spodneslo, ker ni vedela, v kaj se podaja. Opozarjam vas, da stvar ni nedolžna. Ob nepravilni prehrani sta ji energija in volja pojenjali. Zdaj, ko ji je zdravje malce ponagajalo, pa je prav vse. Nauk zgodbe: »Ko ti k... v rit skače, pa nisi prav nič izbirčen!«

Resnica pa je?

Lahko citiram na dolgo in široko, kaj je najbolje za vas: »Razširite svoja obzorja! Najboljša dieta je polna pustih beljakovin, kot so meso in ribe, žitarice, zelenjava in sadje in nekaj zdravih maščob, kot sta avokado in olivno olje. Kar pa zadeva malico, izogibajte se hrani iz škatle ali vrečke in si privoščite nekaj krepilnega, kot je grški jogurt z orehi in nekaj sadja.

Vendar ne mislite, da ne morete narediti še nekaj prostora za poslastice, saj je z njimi življenje lepše. Če vas vaša dieta preveč omejuje na kakršenkoli način, kar je značilno za večino diet, jo v trenutku opustite.« Resnico nam mediji in spretni trgovci prevečkrat prikrivajo z meglo zavajajočih informacij, zato vam svetujem, da jo poiščete v svojem želodcu in srcu. Vaše telo pozna vse odgovore za vas. Zaupajte telesu in mu prisluhnite.

Besedilo: Manca Pogačar

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc