Razstrupljanje, izguba časa?

1. 1. 2013
Razstrupljanje, izguba časa?

Ali razstrupljevalne diete res delujejo ali z njimi le izgubljamo čas in denar? Na trnovo pot se je podala urednica lepote angleške izdaje Elle.

Priznam, jaz, lepotna urednica revije Elle, se nikakor ne morem navaditi na razstrupljevalne diete in vztrajati pri njih. Načelno sem dobrega zdravja, vedno v akciji, s sestanka na sestanek, zaprisežena borka proti aditivom v hrani, s steklenico izvirske vode v roki, ki ji kot obsedenka dodajam tekoči klorofil za razkisanje telesa, moram pa reči, da celodnevno pitje sadnih in zelenjavnih pripravkov ni ravno moja največja želja. Če mi boste pred nosom pomahali s slanim prigrizkom, sem vaša. Čeprav v svetu razstrupljevalnih diet nisem devica, mi ni še nikoli uspelo priti dlje kot do prve stopničke.

Vedoč vse to, sem si za prihajajoči januar, ki naj bi bil že sam po sebi mesec odrekanja (v imenu zdravja, seveda), naložila dve nalogi: ugotoviti, kako 'zastrupljena' pravzaprav sem in kaj se dogaja s telesom med razstrupljanjem. Vem, da z dieto izgubljamo težo in v svoj motor znova vlivamo zdravo gorivo, toda kakšen je končni rezultat? Razstrupljamo prave dele telesa? In kakšni so drugi zdravilni učinki razstrup­ljanja poleg tega, da nas oprijeto krilo z visokim pasom ne stiska več toliko in nam ga ni treba na vsake pol ure odpenjati, da zadihamo. Prostovoljno se javljam, da dobim odgovore na ta zastavljena vprašanja.

S stališča biologije se naše telo nenehno razstruplja. Celice v našem telesu so ves čas na delu, proizvajajo encime, proteine in hormone, ki poskrbijo, da se s 'terena' odstranijo sovražni toksini in se organizmu omogoči normalno delovanje. Konec koncev, če se ne znebimo 'smeti', ki nastanejo pri razgradnji hrane, se lahko razvijejo bolezni črevesja, če se ne znebimo ogljikovega dioksida, se lahko zadušimo, in če ne odstranimo toksinov, ki najdejo pot v organizem, bo naš celotni notranji sistem 'izgorel'.

Poznamo več očiščevalnih in razstrup­ljevalnih diet, od nekoč priljubljene ruske različice dry fast (razstrupljevalci ne jedo in pijejo 48 ur) do tako imenovane diete beli mesec (alkoholna abstinenca), sama pa sem izbrala klasično petdnevno  alkalno razstrupljevalno dieto s svežimi sokovi. Prva misel je bil obisk zdravnice v kliniki The Doctor's Clinic, ki na najboljši način združuje koristi konvencionalne in holistične medicine. Zdravnica Soyer ne izgublja časa, mnenje konvencionalne medicine je, da razstrupljevalne diete nimajo kakšnih posebnih koristi, razen če trpite za katero izmed bolezni, pri katerih je dieta nujna. Tako bo zdravnik svojemu pacientu svetoval, da je vegetarijanska dieta tista, ki mu bo pomagala okrevati po operacijskem postopku.

Prvi dan, preden se začnem razstrup­ljati – da si lahko potem sploh omislim režim in aktivnosti –, moram spoznati oziroma 'izmeriti' svoje začetno stanje s  testi, ki vključujejo krvno sliko (tudi količino holesterola, sladkorja, maščob), hormonsko sliko (pomanjkanje določenih hormonov naj bi bilo povezano tudi z nepravilno prehrano), kardiovaskularno sliko (ugotovila bom, kako dobro je moje ožilje) in sliko, ki bo nazorno pokazala, katera živila slabše prenašam oziroma mi jih ne uspe prebaviti in povzročajo vnetja v mojem črevesju. Skoraj eno uro mi opravljajo  krvne teste, meritve teže in preiskave, ki od mene zahtevajo ležanje, brez premikanja, na rokah imam posebno 'zapestnico', ki izpihuje in napihuje kot naprava za merjenje krvnega tlaka.

Kmalu me pošljejo nazaj v službo, kjer me ob desetih čaka prvi sadno-zelenjavni napitek. Sredi dneva že nestrpno tapkam po mizi in razmišljam, kaj vraga mi je tega sploh treba. Skoraj že posežem po priboljšku, ko se spomnim, da me bo zdravnica čez pet dni ponovno testirala in da to potemtakem ni najbolj primeren trenutek za goljufanje. Drugi dan je še težji, v svetu razstrupljanja je poznan kot prva reakcija, ko se toksini sprostijo v organizem in poskušajo najti pot iz njega. Običajno bo 'čistka' toksinov (tudi kofeina) povzročila spremembo v hitrosti pretoka krvi v možganih, kar lahko povzroči glavobol in celo slabost.

V tem trenutku se počutim slabo, utrujeno, boli me glava, na vse, kar lahko mislim, je čimprejšnja vrnitev domov, kjer bom v postelji pričakala naslednji dan. Tretjega dne pa se, hvala bogu, vse obrne na bolje – vrne se izgubljena energija, glava je spet bistra ... Zadnji dan z veseljem vstopim na kliniko, da ponovno opravim vse teste. Vesela sem in ponosna nase – nisem goljufala. Moj del naloge je opravljen, sedaj so na vrsti raziskovalci, ki bodo ugotovili, ali mi je razstrupljevalna dieta res koristila.

Štiri dni pozneje so rezultati znani. Na več kot 20 straneh je hematološko in kardiovaskularno poročilo, raven kalcija, tiroksina, glukoze ... v mojem organizmu pred in po dieti. Najbolj očitne spremembe so v delovanju mojega srca (merili so, kako učinkovito se koronarne arterije napolnijo med enim in drugim srčnim udarcem, ki nakazujejo, kako hitro si lahko opomoreš po telesni aktivnosti).

Po petdnevni razstrupljevalni dieti se je rezultat popravil za prepričljivih 17,5 odstotkov. Druga očitna sprememba je izboljšana vrednost sedimentacije eritrocitov – dejavnik, ki kaže, ali je v organizmu prisotno kakršnokoli vnetje. Glede na to, da višje številke nakazujejo večje vnetje, se veselim, ko ugotovim, da se je moja sedimentacija s 16 znižala na 2 – normalna meja se giblje med 12 in 2.

ALCAT je test netolerance za določeno živilo, ki meri porast belih krvnih celic, ko zaužiješ določeno hranilo. Čeprav je v mojem primeru (presenetljivo) pokazal netoleranco za piščančje meso in sezamova semena (zbogom, humus s sezamom), je bila še bolj zanimiva intoleranca za kemikalije, ki jih naj ne bi bilo v hrani. Največjo reakcijo je izzval formaldehid – kemična sestavina, ki se uporablja tudi v lepilu za pohištvo.

Fenol (tudi na mojem seznamu iritantov) danes najdemo v detergentih, praških in šamponih. In očitno sem precej alergična tudi na natrijev sulfit – konzervans v hrani – in na benzen, ki je zelo strupena kemikalija, še zlasti v svoji čisti obliki, medtem ko jo je kljub temu v večini gaziranih pijač, sintetičnih barvilih in plastiki mogoče najti v obliki benzojske kisline.

Rezultat v testu je nakazoval, da sem za formaldehid postala občutljiva zaradi izpostavljanja – mogoče je kriva moja nova sedežna – v maščobah topnemu toksinu, ki ga je težko odstraniti s telesa. Seveda, naše okolje je polno 'tujkov', ki naj ne bi zašli v naš krvni sistem. Nedavne študije so pokazale, da je ena tretjina onesnaževalcev na svetu kemikalij, ki jih uporabljamo v gradbeništvu in urejanju domov, kot so barve in čistila. Okoljevarstvene agencije so posredovale podatek, da je zrak v naših domovih enako, če ne bolj onesnažen kot zrak, ki ga vdihavamo na prostem – med krivce se prištevajo kemikalije iz čistil, sintetičnih preprog ...

Vse to kaže, da je pred nami bolj temačen scenarij, kot sem sprva mislila. Dejstvo je (na žalost), da se vsaka generacija rodi v okolje z več toksini, in to nosi s seboj tudi posledice (vsako leto je več otrok, ki trpijo za posledicami alergij). Zdravnica Soyer pravi: »Danes je treba pojesti pet jabolk, če želiš zaužiti enako količino in vrednost hranil, ki jih je na primer vsebovalo jabolko iz leta 1965.«

Dobra novica je, da se je naše telo na okolje in 'dobrine', ki nam jih to daje, večinoma prilagodilo. Raziskovalec Mark Stoneking z inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo na univerzi v Manchestru je v svoji študiji izpostavil, da večina sesalcev, ko preneha sesati mleko, laktoze ne more več prebaviti, ljudje (večina) pa smo v svoji razvojni stopnji to presegli in lahko mleko uživamo tudi pozneje.

Čeprav moja sadno-zelenjavna dieta iz telesa ni odplaknila vseh strupov, je pokazala, da lahko razstrupljanje precej izboljša naše zdravje. In čeprav pozitivne koristi razstrupljanja ne trajajo za vedno, je občutek po njem tak, kot da bi pritisnil na gumb obnovi. Kot pravi zdravnica Soyer: »Moji zdravi sovrstniki menijo, da je treba obdobji brez težke hrane in pijače, stresa in neprespanih noči doživeti dvakrat na leto ...«

Spomladansko čiščenje? Morda sem zdaj res blizu spreobrnitvi.

 

Pripravila: Petra Windschnurer

Novo na Metroplay: Vloga sodobne ženske | Urška Draž in Sonja Šmuc