Koliko pa ve zapravite za svojo lepoto? KATJA KOZLEVČAR
Zadnjič se s fantom valjava po postelji, ko me nežno poboža po kosmatih nogah in izstreli: "Bo čas za britje!" Nič ne pokvari ženskega razpoloženja tako hitro kot tak romantičen kompliment. Ne le da sem se takoj spomnila na Samantho iz serije Seks v mestu in njen pripetljaj z razraščenim grmičkom, prav razjezila sem se, medtem ko sem šla z roko čez njegov 'ljubavni tepih'. Debate nisva nadaljevala, čeprav se mi je to njegovo pričakovanje zdelo povsem neutemeljeno, saj so bile na urniku bolj pomembne reči, a sem o tem spet razmišljala nekaj dni zatem, ko sem končno zbrala dovolj energije (berite volje) za celoten lepotni ritual pod tušem, vključno z britjem vseh mojih bodic – ja, še vedno obstajajo ženske, ki kupujejo dobre stare britvice.
Koliko časa vsak mesec namenim samo britju vseh poraščenih predelov? Koliko je to na leto? Pa v vsem življenju?
Koliko časa porabim, da sem videti družbeno sprejemljivo, da sem urejena po standardih, ki jih narekuje moja okolica? Kako zgodaj zazvoni budilka, da sem do začetka prvega sestanka videti kot dekleta z Instagrama in s ključnikom #takosemsezbudila? Koliko ur se buljim v ogledalo, pulim obrvi, stiskam mozolje, se trudim vzdržati navlaženo kožo in prikriti vse nepravilnosti? Na tem mestu moram podati uradno izjavo, ker se pri svojih 36 letih še vedno ne pustim prepričati strokovnjakom in na hitrem gumbu za klicanje nimam ne kozmetičarke ne manikerke. Sem povsem 'DIY-narave' in za vse dlake ter pore skrbim sama. Morda pa je to napaka, ampak sem prepričana, da bi me že pot do frizerja stala vsaj 30 minut, do prve Marice ali Štefke, pa še vsakič mi je potem žal, da se nisem postavila v vrsto za mojstra pričeske, ki ga je "požegnala" Elle, ali si, še bolje, konic postrigla sama. Ampak se ne dam! Stvari imam rada urejene hitro, pa četudi je malo površno. Pa mi je vseeno, lasje bodo spet zrasli, dlake pa tudi. Nekako sem prepričana, da tudi vsi mogoči preparati za odstranjevanje, ravnanje in lepotičenje ne delujejo tako učinkovito, kot nas prepričujejo, zato še naprej raje investiram v pincete in britvice.
Nekoč sem kupila kodralnik za lase – to je bil za mojo kopalnico cel futurizem. Postrigla sem se na paž, ker so to takrat nosile vse zvezdnice in manekenke.
Seveda so jih vsako jutro nakodrali osebni frizerji, da so bile videti tako lahkotno in sveže, kot jogurtov bombon brez sladkorja. Čeprav sem za frizuro dobila ogromno pohval, je kodralnik kmalu pristal zaprt v predalu. Le komu se ljubi vsako jutro pol ure žgati lase, da me na blagajni v trgovini opazi prodajalka, morda še šofer na troli, do vhoda v pisarno pa so lasje že skoraj ravni. Ni vredno! Pa sem poskusila bolj preprosto metodo ali vsaj zdela se mi je preprosta. Sveže umite lase lahko oviješ na navijalke iz papirja, greš spat kot kakšno strašilo in se zbudiš kot pudelj. Ah, se bom raje zadovoljila z ravnim pažem.
Potem sem nekoč dobila gelirane nohte. Dobila, ker mi jih je pro bono naredila prijateljica manikerka, češ da vidim, kako priročno je, ko ti jih ni treba barvati vsake tri dni. V Rusiji me je čakal ekstra fin dogodek in intervju z Nicole Kidman, pa sem si rekla: "V redu, se uredim za Nicole." Ne spomnim se več, koliko časa je trajal poseg, vem pa, da me je stalo kar nekaj potrpljenja. Nohti so bili sicer videti res božanski, kot Louboutinovi podplati. Nicole jih ni opazila niti nisem domov zaradi tega pripeljala kakšnega bogatega Rusa, a so se res obdržali in nekaj časa mi ni bilo treba skrbeti zanje. Imela sem nekakšen manikirski dopust. Vse dokler ni prišel čas, ko sem oblekla vojaško uniformo (o čemer ste lahko brali precejšen sveženj izdaj nazaj). Rdeča se sicer lepo poda h kamuflažnemu vzorcu, a nisem zbrala dovolj poguma, da se na postroju zglasim z nohti, ki bi tako bodli v oči. Prijateljica mi je zato dala podrobna navodila, kako nohte odstranim sama. Mislim, da se česa tako trdovratnega še nisem lotila nikoli v življenju. Še bivšega se lažje znebiš kot geliranih nohtov.
Ta travmatična izkušnja mi je le še dodatno potrdila, kar sem verjela že prej: preprosto je najboljše! Ali, če še dopolnim: kar lahko naredim sama, bom naredila sama.
Zdaj ko razumete, zakaj sem tako za časom, ko govorimo o lepotni rutini, se lahko vrnem k bistvu tega članka. To, da smo ženske, nas stane ogromno časa. In denarja! Pa saj vem, da danes niti moškim ni več preprosto in se prav tako (preveč) ukvarjajo s svojim videzom, a verjamem, da so v večini kultur ženske tiste, ki so pod pritiskom lepotnih idealov. Tu si postavite še eno vprašanje, ki zelo nazorno kaže na dvojna merila: zakaj so britvice v rožnati barvi dražje od tistih v modri, čeprav gre za popolnoma enak izdelek?
Rožnati davek je še kako prisoten ter ne zajema le ženskih higienskih in lepotnih izdelkov, temveč tudi njihov urnik.
Nekoč je bilo morda sprejemljivo, da so ženske razkazovale kosmate noge (oziroma so jih skrivale za najlonkami), danes pač ni tako. Nekoč je bilo morda zaželeno, da ima ženska malo več mesa, danes so obline zapovedane na točno določenih mestih. Včasih so ženske nosile frizure kot prave skulpture, no, danes, hvala bogu, spnemo lase v razmršeno figo in smo pripravljene za insta. Družbene norme, ki narekujejo, kaj nam je lepo, privlačno oziroma zaželeno, se res spreminjajo vsakih nekaj let oziroma desetletij, a vedno ostajajo. Vedno se moramo truditi, da bi ugajale okolici in ne nazadnje tudi sebi.
Ste kdaj preračunali, koliko časa porabite v kopalnici, na stolu pri frizerju (še dobro, da trajne niso več v modi) ali pri najljubši manikerki?
Moje prvotno poslanstvo je bilo spisati bilanco in predstaviti realne številke, a sem hitro ugotovila, da bi bil vsak tak poskus povsem brezpredmeten, saj smo si preveč različne. Če lepotičenju namenite dve uri na dan, se vprašajte, za koga to počnete. Res si želim, da bi lepotne standarde toliko spremenile, da ženske ne bi čutile, da MORAMO to početi, če želimo ugajati okolici. Mlade generacije se že upirajo in upam, da bodo v tem še glasnejše. Pozdravljam trend brez ličil in hrepenim po času zaraščenih obrvi v stilu Care Delevingne. Želim si, da bi se ženske počutile dobro v svoji koži, v svojem telesu prav takšnem, kot je: brez umetnih nohtov, brez umetnih trepalnic in ustnic s polnili. Da bi jim lepotna industrija prodajala dobro počutje, ne pa še ene kreme proti gubam. Dobro počutje in lepota se namreč začneta znotraj nas, za to pa ne potrebujemo najnovejšega odkritja iz korejskih laboratorijev.
Fotografije: Profimedia
