Na barvo zob vplivajo starost, zdravljenje z določenimi zdravili, prehranjevalne navade in razvade, kot so kajenje, pitje rdečega vina, kave in čajev.
Porcelanasto beli zobje v naravi ne obstajajo.
Barva zob je edinstvena pri vsakem posamezniku, tako kot je edinstvena barva kože. Naravna belina zob ni odvisna od sklenine, saj je ta v resnici povsem prozorna, skozi njeno površino pa se vidi barva zobovine pod njeno plastjo.
Pri nekaterih ljudeh je naravna barva zob bolj rumena ali siva, zaradi česar jim je pogosto neprijetno pokazati poln in veder nasmeh. To težavo lahko odpravijo in si v kratkem času podarijo bleščeče bel nasmeh. A preden se odpravite k zobozdravniku, ne pozabite, da povsem snežno bela barva zob ni naravna in zdrava barva, zato zobozdravnika ne prepričujte, naj gre z beljenjem povsem do konca, saj beljenje zob navsezadnje ni tako nedolžno početje, posega namreč v zdravje naših zob.
Najnovejša dognanja v kozmetični stomatologiji, kot jo sodobno imenujemo, omogočajo povrnitev nekdanje beline in sijaja zobem. Po zaslugi tehnologije gremo z beljenjem lahko celo tako daleč, da naši zobje dobijo nenaravno barvo porcelana brez barvnih tonov. Pravzaprav si lahko vsakdo zamisli svoj odtenek bele barve zob.
Glede na to, da tudi zobozdravstvo postaja vedno bolj tudi lepotna dejavnost, torej se bliskovito približuje lepotni medicini, ne bo odveč nasvet, da se pri vseh zobozdravnikih, predvsem zasebnih, ne zanašajte slepo na njihovo strokovno oceno. Kot del njihove prodaje popolnega nasmeha lahko sčasoma vaši zobje izgubijo zdravo sklenino, kar vodi do resnejših težav.
Beljenje in drugi lepotni popravki na zobeh
postajajo vedno bolj vsiljeni simbol lepote,
kot to poznamo pri drugih vejah lepotne medicine in kirurgije. Za primerjavo pomislite, kako nenaravno smo videti, če si na vso moč prizadevamo do novega oprsja po zgledu Pamele Anderson. Na prvem mestu pri želji po bolj belem nasmehu sta še vedno zdrav razum in skrb za zdravje.
Zakaj zobje potemnijo in kakšna je pot nazaj?
Sčasoma se lahko zobovina obarva, saj vpija pigmente iz hrane in pijače, zaradi česar zobje s staranjem izgubljajo svoj prvotni sijaj in začnejo temniti. Madeže z zob lahko odstranimo z različnimi postopki. V zadnjih nekaj letih so se na tržišču pojavila številna belilna sredstva, s katerimi lahko bolj ali manj učinkovito pobelimo zobe oziroma odstranimo njihove obarvane obloge. Takšna komercialna mehanična belilna sredstva delujejo na zobe abrazivno, na primer belilne zobne paste, kar pomeni, da vsebujejo trde delce, ki mehansko drgnejo zobno površino med ščetkanjem in s tem odstranjujejo temnejšo barvo s površine zob.
Slaba stran teh sredstev je, da z odstranjevanjem zabarvanja površine zob, ki jih povzročajo hrana, pijača in kajenje, po redni uporabi odstranjujejo tudi vrhnjo plast sklenine, ki se tako posledično tanjša, ne odstranjujejo pa obarvanosti v globljih plasteh.
Druge vrste beljenja nam predpiše zobozdravnik in jih izvajamo doma, najučinkovitejše in obenem tudi najbolj varne pa so tiste vrste beljenja zob, ki jih opravi zobozdravnik v svoji ordinaciji, pri čemer potek ves čas tudi nadzoruje. Belilna sredstva, ki jih pri svojem delu uporablja, delujejo kemično, z njimi lahko odstrani tudi globlja obarvanja, pri čemer naj ne bi prišlo do tanjšanja zobne sklenine.
Najbolj razširjeno belilno sredstvo je vodikov peroksid v 35-odstotni raztopini. Pri tem postopku se pospeševanje sproščanja kisika iz in za globlje prodiranje v sklenino in zobovino zagotavlja z uporabo posebne halogenske in led luči. Pomembno je, da ima luč posebne filtre, ki selektivno prepuščajo 'dobro' svetlobo za beljenje in zaustavijo svetlobo tistih valovnih dolžin, ki niso pomembne za potek kemične reakcije pri beljenju, povzročajo toploto in posledično dehidracijo zob, to pa vodi v skelenje zob med beljenjem in po njem. Kljub temu pa se rahli dehidraciji ni mogoče izogniti. Zato je pomembno, da vsaj 48 ur po beljenju ne uživamo snovi, ki povzročajo obarvanje zob, kot so kava, čaj, rdeče vino in podobne snovi. V tem času namreč poteka rehidracija zob in ta barvila bi lahko takoj spet obarvala zobe.
In kako je videti postopek?
Zobozdravnik najprej zaščiti dlesni, nato na zobe nanese vodikov peroksid v gelu in nanj posveti s posebno lučjo, ki pospešuje učinek pronicanja peroksida in razbitje vezi v pigmentnih molekulah. Moč beljenja profesionalnih preparatov je namreč odvisna od koncentracije glavne učinkovine in trajanja njenega stika z zobmi. S tovrstno tehniko lahko postanejo zobje tudi do osem odtenkov svetlejši, povprečna cena postopka beljenja pri zobozdravniku pa se giblje okoli tristo evrov.
Uspešnost beljenja je težko zagotoviti, sčasoma se zobje spet obarvajo, saj postopki ne zagotavljajo trajnega učinka, zato je treba belino nasmeha redno vzdrževati.
Tveganja beljenja zob
Kadar beljenje opravlja usposobljen zobo–zdravnik v svoji ordinaciji, je tveganje, da bi šlo kaj narobe, minimalno. Preobčutljivosti zob, draženju dlesni in morebitnim stranskim učinkom se izognemo, če natančno sledimo navodilom zobozdravnika, če pa vseeno pride do njih, so ponavadi neznatni in prehodnega značaja. Z raziskavami so namreč dokazali varnost obdelovanj trdih tkiv s sredstvi na osnovi peroksida. Dokazano naj bi bilo, da postopek ne vpliva na trdoto površine sklenine in plasti pod njo.
Ti znanstveni dokazi naj bi podkrepili trditve zobozdravnikov, ki zagotavljajo varnost belilnih postopkov, če se le dosledno držimo njihovih napotkov in se po bolj bele zobe odpravimo v njihovo ordinacijo.
Napotite se torej v zobozdravstveno ordinacijo, ki se lahko pohvali z najvišjim standardom zobozdravstvenih storitev, s poudarkom na lepotni stomatologiji. Beljenje zob mora vedno opravljati usposobljen zobozdravnik, seznanjen z najnovejšimi medicinskimi zapovedmi, postopek mora biti hiter, varen, učinkovit, ne sme povzročati bolečine, in kar je najpomembneje, ne sme poškodovati zobne sklenine.
Viri: www.zobozdravstvo.com in Dr. Stefano Abbati
Živa M. Brecelj, fotografija Shutterstock.com
