Sprehod skozi tišino - govorica gluhih

Ali veste, da je Ludwig van Bethoveen zadnjo in deveto simfonijo napisal popolnoma gluh? V Palermu živi upokojeni primarij Sebastiano Montalto, ki je oglušel v drugem letu starosti. Pacienti velikokrat niso opazili, da je gluh. Namesto stetoskopa je uporabljal svoje roke in z njimi 'poslušal'.
Petra Rezar

Lifestyle, 2. 11. 2011
Sprehod skozi tišino - govorica gluhih - Foto: Shutterstock.com

Na svetu je 70 milijonov gluhih, število okvar sluha s starostjo narašča. Vzroki so različni, od dednosti do virusov, ki jih preboli nosečnica, najbolj nevarne so rdečke in poškodbe.

V Sloveniji se številka giblje med 2000 in 2500 gluhimi.

V preteklosti je veljalo prepričanje, da je gluha oseba neumna, nesposobna in koristna le za fizična dela. Veliko so jih napotili v psihiatrične ustanove, kjer so preživeli vse življenje.

Kdo je gluh?

Tisti, ki ima izgubo sluha nad 80 decibelov, ne sliši niti glasnega govora od blizu. Gluhi 'slišijo' z opazovanjem obraza in telesne govorice. Imajo pa za razliko od slišečih bolj okrepljeno desno polovico možganov, močnejšo vizualno predstavo in razvitejšo intuicijo, predvsem ko sogovornik daje dvojna sporočila, ne da bi se zavedal. Gluhi se ne primerjajo z naglušnimi, ki imajo ostanke sluha in slišijo s pripomočki. Razlika je zelo velika.

Kako se pogovarjamo z gluho osebo?

Pozorni smo, da gluhi osebi svetloba ne pada v oči. Naš obraz je osvetljen. Glava je mirna brez kimanja, govorimo rahlo počasneje, razločno oblikujemo ustnice in uporabimo telesno govorico. Če gluha oseba ne razume, ponovimo ali uporabimo preproste besede.

Gluhi z ustnic lahko razbere največ 30 do 60 odstotkov, vse drugo ugiba. Nekatere črke so pri izgovarjavi zelo podobne: b, m, p; d, n, t; h, k, g; c, s, z; č, š, ž in jih je težko razbrati z ustnic.

Ob sebi imejmo listek papirja in svin­čnik, da komunikacija steče. Pomembno je, da si v komunikaciji z gluho osebo vzamemo čas in smo osredotočeni, ker gluhi opazi odsotnost ali zamišljenost. Pomembna je povratna informacija, gluhi osebi povejte ali napišite na listek, da si želite in ne veste, kako komunicirati, in z veseljem vam bo pomagala.

Ali je razlika med znakovnim jezikom in govorjenim?

Znakovni jezik je enakovreden, ima svoja pravila in strukturo. Slovenski znakovni jezik postaja vse bolj priljubljen, predvsem med mladimi, ki se zabavajo ob učenju kretenj. Na svetu je znakovnih jezikov toliko, kot je držav.

Največje dileme

Ena največjih dilem gluhih je vključevanje v družbo slišečih, ker ne sledijo toku pogovora. Gluhota je socialno-družbeni problem. Otrok z zdravim sluhom mimogrede 'pobira' zvok od rojstva in nabira bogato kilometrino. Gluhi lahko razume in uporabi eno besedo šele, ko jo 'sliši' 10.000-krat skozi igro, pogovor, branje.

Veliko gluhih otrok tako zamudi prva leta učenja komunikacije in težko dohiti vrstnike, razen če se starši zelo močno trudijo. Danes v večini slovenskih porodnišnic testirajo otrokov sluh in gluhe napotijo na nadaljnjo obravnavo.

Drugi dilemi gluhih sta kultura in jezik, ki se izgubljata, ker slišeči starši ne dajo gluhemu otroku priložnosti, da bi ju spoznal od blizu. Želijo zdravega otroka, ki 'sliši', četudi s polžkovim vsadkom. Slovenci premoremo nekaj izjemnih gluhih osebnosti, ki so uspešne in pričajo o veliki volji in zagnanosti, da uspejo.

Petra Rezar

je diplomirala na smeri likovna pedagogika na Pedagoški fakulteti v Mariboru in zaključuje magistrski študij na FF v Mariboru. Od rojstva je gluha, odraščala je v slišečem okolju, obiskovala šolo za gluhe in pozneje srednjo šolo ter fakulteto.

Obiskala je tudi izobraževalne ustanove za gluhe v Avstraliji, najstarejšo univerzo za gluhe, univerzo Gallaudet v Washingtonu, R. I. T. v Rochestru, kjer se izobražujejo gluhi, in šolo Ntinda za gluhe v Kampali v Ugandi.

Petra poučuje na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, kjer uvaja številne nove pristope pri poučevanju in v obšolskih dejavnostih. Aktivno tudi soustvarja prostor za razvoj in (so)delovanje gluhih in gluhoslepih v Sloveniji, se trudi približati svet gluhih slišečim in je na voljo za učenje znakovnega jezika slišečim oz. razlago posebnosti v vsakdanji komunikaciji med gluhimi in slišečimi, ki sploh niso tako velike, kot se zdi na prvi pogled ...

Foto: Shutterstock.com

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri