Ženske in moški v slovenski znanosti opažajo, da tam prihaja do diskriminacije, ženske pa jo bolj pogosto doživljajo, so na sredinem pogovoru na ljubljanski filozofski fakulteti poudarile udeleženke. Diskriminacijo na podlagi ženskega spola je občutilo oz. opazilo 44 odstotkov žensk in devet odstotkov moških, kažejo rezultati nove ankete.
V slovenskem akademskem prostoru so še vedno prisotne neenakosti, je na pogovoru ob Dnevih enakosti spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uvodoma pojasnila profesorica z oddelka za sociologijo Milica Antić Gaber.
V študijskem letu 2022/23 je bilo med 3168 visokošolskimi predavatelji oz. predavateljicami 47 odstotkov žensk, a se je delež z vsako višjo stopnjo akademskega naziva znižal. Med tistimi, ki so imeli redno profesuro, jih je samo še 37 odstotkov. Med še živečimi osebami z nazivom zaslužni profesor oz. profesorica je 231 moških in samo 52 žensk oz. 18 odstotkov žensk, je dejala.
Po njenih navedbah med spoloma še vedno obstajajo pomembne razlike v plačah. Povprečna mesečna bruto plača doktorice znanosti v Sloveniji je bila v letu 2022 v povprečju za skoraj 12 odstotkov nižja od plače njihovih kolegov. "Največja razlika je bila na področju izobraževalnih ved in je znašala 19,3 odstotke. Očitno je torej, da smo na tem področju daleč od enakosti spolov," je zatrdila Antić Gaber.
Na okrogli mizi so sogovornice predstavile nekatere preliminarne rezultate raziskave z naslovom Karierne možnosti in delovni pogoji v znanosti 2025, ki jo je izvedla komisija za enake možnosti na področju znanosti na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Rezultate so primerjale tudi z raziskavo, ki jo je komisija izvedla leta 2012.
Anketo je med 20. januarjem in 17. marcem 2025 v celoti izpolnilo 739 oseb, in sicer 531 oseb z doktoratom, je pojasnila članica komisije za enake možnosti na področju znanosti in raziskovalka iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Saša Pišot.
Nepotizem močno prisoten
Preliminarni rezultati raziskave so med drugim pokazali, da 51 odstotkov moških in 52 odstotkov žensk meni, da v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije zaradi nepripadnosti interesnim skupinam, lobijem in političnim strankam. 49 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk meni, da do diskriminacije prihaja zaradi nepotizma, je rezultate predstavila nekdanja predsednica komisije za enake možnosti na področju znanosti in socialna psihologinja Mirjana Ule.
20 odstotkov moških anketirancev meni, da do diskriminacije v slovenski znanosti prihaja zaradi spola, medtem ko takšno diskriminacijo vidi 44 odstotkov žensk. 12 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk meni, da do diskriminacije prihaja zaradi družinskih obveznosti. Da diskriminacije v slovenski znanosti ni, meni 20 odstotkov moških in sedem odstotkov žensk, kažejo rezultati.
Na vprašanje, ali so občutili diskriminacijo zaradi ženskega spola oz. ali so bili v delovnem okolju kdaj priča diskriminacije kolegic na osnovi spola, je pritrdilno odgovorilo devet odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Največ žensk meni, da se je ta diskriminacija kazala z ustvarjanjem negativne osebne podobe in dolgotrajnimi podaljševanji pogodbe o zaposlitvi za določen čas, moški pa menijo, da s slabšimi kariernimi možnostmi in dolgotrajnimi podaljševanji pogodbe o zaposlitvi za določen čas. (Vir: STA)