Pismo urednice junijske Elle 2017 je nekoliko drugačno, posebno. Preberite, kakšno odo ženskam je zapisala tokrat.
Rezultate mednarodne raziskave Indeks sreče (The Happiness Index), ki je bila pripravljena posebej za Elle in v kateri so sodelovale tudi slovenske bralke, sem nestrpno pričakovala, ker niso samo suhoparna statistika, ampak prerez stanja ženskih duš po vsem svetu in vsakokrat zanimivo branje.
Ob tem lahko rečem: "Prenehajmo misliti, da smo in moramo biti superženske!"
Ko računalnik ne zmore več, ne vpraša nikogar, ampak se meni nič, tebi nič sesuje; ko se to zgodi ženskam, mislimo, da smo nesposobne. Da bo računalnik spet operativen, se bo za to trudilo tudi več ljudi hkrati, ženske si moramo pomagati same. Pa bi bilo super, če bi tudi za nami stala ekipa 'ajtijevcev', ki bi nam, kot po navadi v zaslon, zaskrbljeno zrla v oči in poskušala dognati, kaj je narobe z nami, ter se napako vroče trudila odpraviti.
Čas zase je za sodobno žensko pač pobožna želja, in ob tem si moramo priznati, da si varuško in čistilko hkrati lahko privoščijo le redke srečnice. Ampak, saj smo si same krive, ali ne? Saj smo hotele biti enake moškim, pa žal že od začetka narobe razumemo besedi enakost in enakopravnost, in spregledale smo, da nam z volilno pravico nihče z ramen ne bo vzel primata na vse, kar ženska narava prinaša s seboj na svet.
Skrb za otroke in gospodinjstvo si do določene mere že lahko razdelimo (čeprav se mi zdi, da ženske iz moje generacije pri tem niso najbolj uspešne), malo težje pa si enakopravno razdelimo nosečnost in rojevanje.
Skratka, ko boste za besedo dojilja našli obliko moškega spola, mi javite, takrat bom verjela, da je na področju enakosti med moškim in žensko mogoče vse in še več!
){kind=link}