Valentino

25. 12. 2007
Deli

V Parizu je bila oktobra zadnja modna revija ready-to-wear mojstra med mojstri. Valentino se januarja namreč po 45 letih, v katerih je dosegel umetniško in organizacij­sko popolnost, umika kot oblikovalec blagovne znamke Valentino.

Legenda

»Še ko mi danes rečejo legenda, sem zelo srečen. V svojem poklicu uživam, pravzaprav ga opravljam strastno. Ne počutim se kot oblikovalec starega kova, saj želi vedno več mladih deklet nositi prav moje kreacije. To me veseli in navdaja s ponosom. Mislim, da je zelo pomembno, da si ljudje že toliko desetletij želijo mojih modnih stvaritev.«

Skrivnost uspeha

»Vedno dam vse od sebe, da je ženska s svojim videzom popolnoma zadovoljna. Če je telo v obleki lepo, se bo ženska zagotovo počutila zapeljivo. Velikokrat opazujem ljudi na ulici in hitro dobim občutek, kaj ženske v resnici rade nosijo.« Čeprav Valentino s svojimi kreacijami nikoli ni ‘prešel meje’ in ga niso imenovali za modnega vizionarja, se je kot pomembna modna ikona na modni sceni obdržal zagotovo pol stoletja. Njegova prednost je tudi samokontrola. Valentino ostane miren tudi pod največjim pritiskom. »Niti zaradi ene same kolekcije nisem bil živčen in nikoli nisem po predstavitvi na primer razočarano ugotovil, da je bilo vse skupaj prava polomija. Nisem histeričen zaradi oblek.« Seveda mu pomaga dejstvo, da ima ob sebi kup pomočnikov. Če mora biti njegova kolekcija predstavljena v Parizu v četrtek ob deseti uri, bo vse pripravljeno že v sredo ob deseti uri, polikano, bleščeče, brez ene same napake. »Ne poznam besede nemogoče. Vse je mogoče! « Prizna, da vsega tega ne bi dosegel brez Giancarla Giammettija, ki je že več kot 45 let njegov poslovni partner, najbližji sodelavec ter bivši ljubimec in zaščitnik njegovega popolnega sveta. »Prav on mi je omogočil, da vse počnem v miru, s ponosom in z užitkom. Ščitil me je, kot bi bil pod steklenim zvonom.«

Njegove hiše

Valentino ima pet hiš – vilo v Rimu, palačo v Londonu, stanovanje na Manhattnu, dvorec iz obdobja Ludvika XIII. blizu Versailla in zimsko hišo v Gstaadu. Prav tako rad križari s svojo 46 metrov dolgo jahto TM Blue, s kate­ro vsak konec tedna marca in septembra pluje po Sredozemlju. V skladu z njegovim življenjskim slogom je njegov dom v Londonu poln umetnin, knjig, skulptur, keramičnih figuric psov . . in kljub temu nič ni videti kičasto. »Obožujem urejati stanovanja, to je moja skrita strast, kot so tudi starine, cvetje, vrtovi . .

V Franciji imam zelo velik vrt. Po zemlji, se razume, ne kopljem.«

Njegova ekstravaganca

»Imam čudovito cvetje, slike, predmete . . Čeprav je zame največji luksuz veliko služinčadi. V Londonu jih imam osem. Ko me ni tam, jih je samo šest. To ni dekadentno, ampak nujno, če želite, da je v vašem domu vse popolno.« Vseh zaposlenih, ki skrbijo za njegova posestva, je 50. »Kadar potujem, z menoj potujejo trije oziroma štirje strežniki. Za svoje največje bogastvo imam popolnost, ki me obdaja. Celo zeleni čaj mi vedno postrežeta dva popolno usklajena natakarja: eden nosi srebrni pladenj s srebrnim čajnikom ter skodelico iz najbolj finega kitajskega porcelana in diamantom na ročaju, drugi pa srebrni pladenj s skodelico medu.«

Hrana

»Kar zadeva hrano, sem zelo razvajen. Vem, da to ni najlepša lastnost, a . . Večina ljudi je bolj sproščenih, potujejo in jedo malodane vse. Ni jim pomembno, ali je obrok preveč začinjen, je v hrani česen ali ne . . Sam sem pri tem zares zelo zahteven. Zelo malo jedi imam rad. Sovražim indijsko hrano, drobno sesekljane sestavine . . « Njegov najljubši obrok so špageti s paradižnikovo omako – jed, ki jo je lani med nastopom v oddaji Show Marthe Stewart v Ameriki pripravil čisto sam.

Droga

»Živim zelo urejeno. Spim osem ur na dan, ne kadim in ne pijem. Nikoli v življenju nisem posegel po kakršnikoli drogi. Tej skušnjavi sem se uprl tudi v obdobju osemdesetih v New Yorku, ko so jo vsi vsaj priložnostno uživali. Velikokrat sem zaradi tega ostal brez družbe, saj so se hitro zaprli v sobe ter tam kadili in njuhali. Nagovarjali so me, naj poskusim vsaj džoint, vendar nisem popustil. Mogoče prav zato, ker sem se bal, da mi bo všeč, želel pa sem obdržati nadzor nad svojim življenjem.«

Oblačenje slavnih in kraljevih družin

»Vse mlade princese se rade lepo oblačijo, želijo glamur in stil. Še zdaleč niso konzervativne, kot je za kraljevi sloj veljalo nekoč. Seveda obstaja razlika med njimi in slavnimi z rdečih preprog. Filmske zvezde obožujejo svečane obleke, ki pokažejo malo več gole kože.« Valentino je postal ljubljenec slavnih, ko je daljnega leta 1959 v Rimu na ulici Via dei Condotti, blizu Španskih stopnic, odprl svoj butik. Že na začetku je imel priložnost obleči prvo damo Amerike, Jackie Kennedy, medtem ko danes njegove kreacije nosijo Jennifer Aniston, Julia Roberts in Gwyneth Paltrow (Valentino je tudi krstni boter njene hčere Apple). »Poznam vse zvezde, « pravi Valentino in prizna, da jih je pripravljen obleči samo za posebne priložnosti, ko prejemajo ali podeljujejo nagrade. »Slavni so razvajeni, saj vsak dan dobijo na kupe oblačil zastonj, vendar vseeno mislim, da imajo moje kreacije radi.«

Moda in modni prijatelji

»Na žalost nimam dobrega mnenja o kupovanju oblačil na boljšem trgu in v trgovinah z rabljenimi oblačili. Celo 15-letnice so v teh krpah videti kot moja prababica.« Nič boljšega si ne misli o modi devetdesetih: »Vsa ta črnina, ljudje so videti, kot da gredo na pogrebni sprevod. Ženske se prepogosto oblačijo v to barvo. Minimalizem ni moj stil.« Kaj pa osemdeseta? »Preveč vulgarna moda. Široka ramena, voluminozne pričeske . . nikoli mi niso bila všeč.« Ko ne dela, ne mara govoriti o modi. »Imam veliko prijateljev, ki so o modi pripravljeni govoriti 24 ur na dan. Ubil bi se, če bi bil tak.« Ima prijatelje med oblikovalci? »Poznam vse v modnem svetu, ne bi pa rekel, da smo tesni prijatelji, mogoče sem si še najbližje s Tomom Fordom. Nekega večera sem mu rekel: Mislim, da si edini, ki bi mu zaupal vodenje svoje modne hiše, ko se umaknem.«

Denar

»V žepu nimam nikoli niti kovanca.«

Stil

»Sprašujem se, ali je pomembno, da ima oblikovalec prepoznavni stil. Ne vem, ampak od nekdaj se češem na enak način.« Kaj pa njegov zagoreli obraz? »Če se ne utegnem sončiti, obiščem solarij. Rad sem videti zdrav. Medtem ko so blede ženske lepe, so bledi moški videti bolni . . «

Priredila Petra Windschnurer

Fotografije Lol Keegan, Imaxtree, promocijsko gradivo Valentino, arhiv Elle In modne skice arhiv Valentino

ELLE januar 2008