Reese Witherspoon

»Všeč mi je, da pijete, « začne nekoliko nenavadno in strmi v moj kozarec belega vina. »Prav super se ga je napiti takole, sredi dneva. Saj bi se vam pridružila, ampak moram pozneje za volan in po otroka. Veste, znam biti kar zabavna. Ob izključenem mikrofonu bi se zagotovo noro zabavali, « se navihano zasmeje.

Reese Witherspoon - Foto: Fotografija Gilles Bensimon

Njena oblačila ne izdajajo njene divje narave: bela punčkasta obleka, bel pulover in zlati sandali. Vendar takšna Reese Witherspoon je – na zunaj nežna in krhka, v notranjosti polna ognja in strasti.

Njen obraz ima obliko srca in je posejan z drobnimi pegami, ki so komajda opazne. Kadar je dobre volje, se v njenih modrih očeh netijo iskrice in njene obrvi plešejo poseben ples. Iskriv nasmeh z mladostniškim hihitanjem se spreminja v različne vrste smeha, ki poudarjajo njena čustva. Pogosto kar ne more zadržati smeha, na primer ko podoživlja trenutke s svojima otrokoma. »Mami, kam je odšla žaba? « »Žaba je v žabjih nebesih, kjer je veliko muh in kjer je ljudje nikoli ne pozabijo nahraniti z velikimi črički in kjer mami ni treba skrbeti zanjo.« V njenem smehu je mogoče začutiti kanček občutka krivde. »Zdaj z otroki razmišljamo o nakupu želve . . «

Tudi ko govori o svojih najljubših filmih, se zvija od smeha: »Gospod Schmidt – poznam vse prizore iz tega filma. Odnos, ki ga ima s svojo hčerko, in kako si resnično, resnično želi pomagati pri poroki, me tako zelo spominja na mojega očeta. Ko ne ve natančno, kako biti del vsega tega, vendar si to na vso moč želi.«

In nato nastopi smeh, ki lahko poslušalca spravi v jok. Smeh, ki ga vzbudi spomin na dogodek v njenem življenju, mesec po tem, ko je razpadel njen zakon z igralcem Ryanom Phillippom. »Bilo je ravno okrog božiča, ko sem sedela v avtu na parkirišču, « začenja Reese svojo zgodbo. »In imela sem občutek, da preprosto ne morem izstopiti.« Žalostno se nasmehne in si z rokami zakrije obraz. »Mislila sem si: ‘Pa saj ima zagotovo polovica ljudi na parkirišču takšno težavo. Ne, več kot polovica. Naj jih bo še nekoliko več. Pol tega mesta je že imelo takšen problem. Ne, pol države . . ’ In v tem slogu sem nadaljevala, dokler nisem končno izstopila. V nekem odlomku v filmu Hoja po robu June Carter izreče stavek: ‘Nikoli se nisem pravzaprav zavedala, da sem ves čas na očeh javnosti.’ Jaz pa sem se tega še kako zavedala. To je bil trenutek samospoznanja in izgube identitete. In spraševala sem se, kdo je pravzaprav ta oseba, ki izstopa iz avtomobila.« Reese zaskrbljeno namršči obrvi: »Sem morda preveč odkrita? «

Že pri svojem debutu pri 14 letih v filmu The Man in the Moon in nato v vseh njenih 30 filmih, med katerimi so najbolj odmevali Blondinka s Harvarda, Melanie se poroči in z oskarjem nagrajeni Hoja po robu, se je igralka izkazala z izjemnim profesiona lizmom – lastnostjo, s katero se lahko pohvalijo le redke osebe s hollywoodsko krvno skupino. »Nikakršnega dramatiziranja, nejevolje, zvezdniških kapric, « nato opiše svojo soigralko v filmu Blondinka s Harvarda, Jenif fer Coolidge. »Je kot profesionalka v telesu majhne punčke.«

Januarja, ko je nastopila na podelitvi zlatih globusov, je izžarevala nekakšno lahkotnost bivanja – kot bi s sebe odvrgla težko žalno črnino. Z ravnimi lasmi v slogu šestdesetih in s sončno rumeno obleko Nine Ricci je osupnila vse prisotne v dvorani. »Modi ne posvečam veliko pozornosti, « pravi Reese. »Imam preveč dela z drugimi stvarmi. Vendar cenim ljudi iz modnega sveta, ki uživajo v svojem delu in trdo delajo. Oliver Theyskens, ki je oblikoval to obleko, je prišel k meni domov z gorami rumenega blaga. Nato je vse skupaj skiciral in moram priznati, da sem pri tem zelo uživala. Še nikoli nisem imela takšne izkušnje – sodelovati s tako izjemnim umetnikom in biti pri tem drug drugemu navdih.

Reese Witherspoon je neposredna potomka Johna Witherspoona – podpisnika ameriške deklaracije o neodvisnosti. Odraščala je v Nashvillu, v zelo akademski družini. Njena mati, Betty, je medicinska sestra in univerzitetna profesorica, njen oče, John, pa otorinolaringolog. »Moj oče je iz ušesnih kanalov potegnil že toliko nagnusnih reči, « razlaga s skremženim obrazom. »Med drugim tudi hrošče. Si lahko predstavljate, kako praskajo po vaših bobničih? Res gnusno.«

Nato nenadoma spremeni temo: »Ali kdaj sanjate, da se utapljate in da vam nihče ne priskoči na pomoč? In ljudje kar stojijo na obali in gledajo, kako tonete? « Nervozno se zahihita. »Ni ravno zabavno.« Ta fobija jo druži s slavno igralko Natalie Wood, katere lastni strah pred vodo se je izkazal za preroškega. »Natalie Wood mi je zelo pri srcu, « pravi Reese, »in Razkošje v travi je moj najljubši film. Njegov konec me vsakič znova prevzame. V njem je nekaj tako osebnega in resničnega. Spoznaš namreč, da tudi filmi nimajo vedno srečnega konca . . in morda je prav to srečen konec.«

Prevedla Nataša Zupančič

Fotografije Gilles Bensimon

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri