Jil Sander - preprosto genialna

Svoboda pomeni slediti svojim željam. Ljudje s tem povezujejo napredek, za Jil Sander pa je to pomenilo povratek. Povratek v podjetje, ki ga je sama zasnovala konec šestdesetih let in leta 1999 prodala Pradi.

Kmalu potem se je umaknila v ozadje. Leta 2003 se je vrnila, vendar le za tri kolekcije. Nato je oblikovala linijo +J za japonsko modno verigo Uniqlo. »To je bil zelo zanimiv projekt, zelo demokratična moda,« se spominja. Zdaj se je ponovno, kot pravi, vrnila domov – in Jil Sander je spet Jil Sander: lahkotna, preprosta in elegantna.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se začeli ukvarjati z modo?

Z modo sem se začela ukvarjati iz potrebe. Kot študentka sem dve leti delala v ZDA, vendar sem se morala zaradi očetove smrti vrniti domov, v Nemčijo, saj je mama potrebovala mojo pomoč. Nato sem se v Hamburgu zaposlila kot modna urednica – in pogosto nisem bila zadovoljna z izbiro oblačil.

Ker sem med bivanjem v ZDA postala zelo odprta za novosti, sem pogosto obiskovala proizvajalce, da bi jim razložila, kakšna oblačila potrebujem za fotografiranja, hkrati pa sem jih prosila, naj naredijo določene spremembe. In pogosto so me spraševali, zakaj se sama ne lotim oblikovanja ... V sebi sem vedno čutila potrebo po spreminjanju.

Z oblikovanjem oblačil ste začeli v šestdesetih letih. Je na vaš slog vplival feminizem?

Poskušala sem definirati poslovno modo na nov način. Pri oblikovanju sem imela ves čas v mislih samostojno žensko, ki se v različnih svetovih giba enako suvereno. Danes je to veliko bolj samoumevno: ženske so lahko močne, vendar kljub temu ženstvene.

Odlično lahko opravljajo vlogo matere, žene in poslovne ženske. V zadnjih desetletjih se je predstava o ženskah res zelo spremenila, jaz pa sem si takšno žensko predstavljala že od začetka.

Kakšni občutki vas prevzemajo ob vrnitvi v svet mode?

Zelo prijetni. Spoznala sem, kako pomembno je slediti poti, ki si jo začrtaš, čeprav je ta včasih trnova. Pogoje, da lahko tej poti slediš, pa si moraš ustvariti sam. Ustvarjalnosti ni mogoče najti v vsakem prostoru. In ko najdeš pravi prostor, ki tvoji kreativnosti daje krila, pozabiš na vse. Počutiš se popolnoma izpolnjenega in prekipevaš od sreče ...

In tako ste tudi videti.

Da, vrnitev se mi zdi samoumevna, odhod je bil veliko težji. Ko sem se prvič odločila, da zapustim podjetje, je bilo težko, drugič pa je bilo še veliko težje, saj sem bila vedno prepričana, da bom jaz tista, ki ga bo zadnja zapustila ... Zdaj sem resnično vesela, da sem spet tukaj in da bom lahko pripomogla k pravilnemu uvrščanju blagovne znamke. Dosegli smo že veliko in, kar je najpomembnejše, vsi delamo z veliko mero ljubezni.

Znani ste po usmerjenosti v prihodnost. Je bilo vedno tako?

V moji mladosti ni bilo veliko stvari, ki bi se jih bilo vredno spominjati. Zato je bila usmeritev jasna: v prihodnost. Ko sem se začela ukvarjati z modo, so imele ženske hlače ob straneh zadrgo ... In sem si rekla: 'Za božjo voljo, glede tega je treba nujno nekaj spremeniti!' Danes je veliko težje ustvarjati novosti.

Nekoč ste dejali, da če se stvari ponavljajo, to pomeni, da nas je strah prihodnosti. Tega strahu ne poznate več?

Še vedno. Vendar sem zdaj spoznala, da se tam, kjer je strah največji, skrivajo odgovori – in pogosto tudi najboljše rešitve. Po naravi sem pogumen človek. Morda sem to podedovala po materi, ki je vedno govorila: »Mene pes ne more ugrizniti! Mene že ne!«

Je tudi vaša odločenost, da dajete poudarek predvsem visoki kakovosti oblačil, zasluga vaše matere, ki je nekoč izjavila, da ste prerevni, da bi kupovali poceni?

Odraščala sem v težkih povojnih časih in doma smo upoštevali načelo Ne kupuj poceni! Bolje manj, in tisto kakovostno, da dlje traja.

Izhaja iz tega tudi vaš oblikovalski slog, ki bi ga lahko poimenovali 'Manj je več'?

Zame je vedno odločilnega pomena, da je manj ravno prav.

Bi svoj slog opisali kot preprost?

Bolj všeč mi je sicer izraz sofisticiran, saj združuje zadržanost in prefinjenost. Vendar, če želiš najti to preprostost, moraš najprej dobro spoznati sebe.

»Morda še nikoli do zdaj ni bilo tako pomembno biti suveren,« se glasi vaš citat. Kaj ste imeli v mislih?

Živimo v času mobilnosti. Nenehno smo v stiku z neznanimi ljudmi. In pogosto srečanje traja le trenutek. Zato je zunanja podoba postala zelo pomembna in treba jo je jemati resno. Suverena so zame tista oblačila, ki odražajo občutek samozavesti in spoštovanja do osebe, s katero se bomo srečali.

Prevedla in priredila: Maša Zupančič

Novo na Metroplay: Žan Serčič o glasbenem ustvarjanju, ohranjanju zasebnosti in spremembah