Po službi: Mojca Mavec

Sprehodi polnijo dušo

»Sprehajam se povsod, kjer šumijo drevesa ali pa teče, žubori, valovi voda – voda tako dobro vpliva na kraje in ljudi, se mi zdi –, nekaj korakov ob Ljubljanici, razgled na Maribor čez Dravo, Stockholm in njegovi kanali, pa Šetlandsko otočje pozimi, povsem divje in noro lepo, pa čeprav nikjer nobenega drevesa!«

Ve se, kje je kava najboljša

»Kavico si najraje privoščim v Trstu, ko se spustim z domačega Krasa – nekje z razgledom na morje ali skrita pred burjo v kavarni San Marco na ulici Battisti, kjer čakam, da bo vendarle enkrat sedel za svojo najljubšo mizico pisatelj Claudio Magris in naročil svoj 'capo in B'.«

Vse za dobro in zdravo hrano

»Hrana? Nekaj jo v sezoni pridelamo na domačem vrtu (lani so krasno uspele buče in fižol!), pozimi jo prinese Zeleni zabojček, ena izmed najboljših spletnih trgovin v zadnjih letih s pridelki večinoma domačih kmetov. Kar zadeva restavracije, grem rada na mešano meso izpod peke v Gračišče v hrvaški Istri, pa kjerkoli zadiši po pečenih sardelah, včasih pa se odpravim kar k teti Stani na domačo joto in kozarec terana. Občasno se mi prileže tudi eksotika po svetu – Cha Cha Moon v Londonu je pravo malo odkritje za vse ljubitelje azijskih rezancev, ki ne bi radi zapravili celega premoženja v enem izmed najdražjih mest na svetu.«

Med spletom in svetom

»Kupujem najraje na spletu v času razprodaj, v nekaj skritih starinarnicah v pariškem Maraisu, slučajno kje na poti, ko se mi nasmehne kaj posebno pisanega na stojnici v Indiji ...«

Duša pozna svoje poti

»Dušo si polnim v Kinodvoru, ki je moj drugi dom in zapik pred ameriškimi filmi. Vreden obiska je tudi Kunsthaus v Gradcu in njihova nova muzejska četrt Joanneum, še vedno grem na primer rada brskat v časopisni arhiv Nuka za kakšno novico iz sedemdesetih za stare dobre čase, nato že stojim v vrsti za Zvezdico Zaspanko v Lutkovnem gledališču, kamor se odpravim z nečakinjo … Vesela sem, da lahko spet pridno varčujem za redne obiske prenovljene operne hiše v Ljubljani, zdaj, ko jo spet imamo. Najbolj nepozabna spomina, kar zadeva umetnost, pa sta Labodje jezero v gledališču Bolšoj v Moskvi in ples na masajski poroki v Keniji. Koncert na spisku? Benjamin Biolay, kjerkoli.«

Hrček še pride na vrsto

»Moje stanovanje je pisano, hrček sem in vse življenje zbiram in kopičim – nekaj prababičinih starinskih kosov, star dedkov radijski sprejem­nik, slike, kipi in svilene blazine z Balija, žirafa in nekaj mask iz Afrike, police, lučke in lestenec iz Ikee ...«

Pripravila Katja Golob,
fotografijee Črt Majcen, Shutterstock.com in promocijsko gradivo

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc