Načina, da bi se izognili temu, da vas začara, ni. V določenem trenutku na široko odpira vrata svoje duše, v naslednjem jih pripre in pusti, da jo še malo počakate. Ogenj in voda v njej potrebujeta čas, da se uskladita in povesta svojo zgodbo.
To pripovedujem zato, ker sem Pii obljubila, da ne bom pisala osladnosti o njej, ampak ne morem si pomagati, da ne bi vsaj enkrat povedala, da je res tako lepa, tako seksi, tako iskrena in tako zanimiva ženska, da si štejem v čast, da sem jo spoznala.
Prav nič zvezdniško sva se srečali v enem zadnjih lokalov tiste vrste, ki stojijo na vogalu trgovine in kjer se je čas ustavil, ko je umrl Tito, če ne že prej. Rineva k mizi ob oknu, slačiva plašče, naročiva, se pogovarjava, kot mladi mami si imava nemudoma veliko povedati o plenicah in dojenju, še bolj zanimiv pa je tisti del o postavi in hujšanju. Vsaj če sklepam po odzivih, ki jih njene fotografije v medijih vzbujajo pri drugih ženskah.
Pripombe o fatalki, o nesramno dobri postavi ob dveh otrocih, o lesketajočih se laseh mejijo na domneve o umetni lepoti, celo kirurški operaciji. Na to vprašanje odmahne z roko in se zasmeji, češ da vsaka ženska, ki je kdaj dojila, ve, kako se spremenijo njene prsi. In mirno doda, da se je obakrat zredila za pol kilograma na teden, ker drugače ni šlo, potem pa izračunajte, koliko se jih je nabralo. Po porodu se s hujšanjem ni nikoli ukvarjala. »Imam pač srečo. Niti najmanj ne bi rada dajala vtisa o hujšanju, stradanju, o pomembnosti tega. Edino na Rožnik sem šla vsak dan, ko sem lahko hodila na sprehode – to je toliko in toliko korakov hitre hoje v hrib in mišice se ‘vrnejo’. In tibetanske vaje delam, drugače ne zdržim. Oprosti, draga moja (se nagne k meni), po tridesetem se ne trudimo več biti samo lepe, ampak pazimo, da nam hrbtenica stoji pokonci, da se ne zlomimo, ko vstanemo iz postelje. Za kondicijo skrbim, da zmorem skrbeti za svoja otroka in tudi delo na odru je fizično zelo aktivno.«
To pove tako ljubko odločno, da takoj pomislim, da bom še danes zvečer začela delati ‘tibetance’, če bom imela potem tako postavo, ampak to zadržim zase. Sveto priseževa, da ne bova več debatirali o nosečnosti in otrocih in preklopiva na Petelinji zajtrk, v katerem igra Bronjo. Na eksplicitne gole scene. Na eksplicitne seksualne prizore. »Oboje je težko, lagala bi, če rečem, da ni. Na to je nemogoče gledati ločeno od tega, da sem igralka. V nekem trenutku pač razčistim s Pio, ki ima težave, in potem je enako kot vsi drugi prizori. Do te stopnje moram priti. Mislim, da sem tako zaupala režiserju Naberšniku, da sem se odločila za to. To, da sem se zdaj slekla, še ne pomeni, da se bom še kdaj ali da se ne bom nikoli več. Bomo videli. Slačenje zaradi slačenja me ne zanima.« Po kratkem nasmešku nadaljuje: »Seks je pa tudi samo igra. O tem smo se zelo veliko pogovarjali, nismo nič kaj vadili (smeh), ampak nismo se pretvarjali, da tega ni.«
Za vlogo Bronje jo je režiser Marko Naberšnik izbral sam. »V Sloveniji si filma vedno vesel, « pove Pia. Priznava, da je veliko bolj sramežljive narave, kot si ljudje mislijo, in da je bilo za to, da kot Bronja hodi samozavestno in z globokimi dekolteji, potrebno veliko poguma. Ker ona ni Bronja, čeprav je Bronjo ustvarila. Ima drugačne kretnje, drugače hodi, govori, manj kadi . . »Slišala sem že, ja, da se v tem filmu veliko kadi. Sama tega sploh nisem opazila, na snemanjih je drugače kot potem v filmu, ko je vse zmontirano. Jaz pa res ne kadim kot Turek, zredčila sem na pet cigaret. To je moja edina razvada, « nekoliko nemočno zaključi.
Ne morem se izogniti vprašanju, ali obstaja vloga, ki bi jo zelo rada odigrala. Rajši ima, seveda, da vloge same pridejo do nje, a vloga Agathe, mame v Zločinu na kozjem otoku, ji je trenutno šinila skozi glavo kot vznemirljiva; hčerko Sylvio je že igrala (režiral J. Lorenci, Trst 2002, op. p.). Ker je takšna sočna, prava babja vloga. In prav neznansko bi jo veselilo, če bi kdaj zaigrala skupaj s svojim Markom (Mandičem, igralcem, op. p. ), s katerim imata dva otroka, Voranca in Franceta.
Iz mraka je nastal večer, ki je ugasnil diktafon, in naslednjo uro so se med nama razgrinjale astrološke debate, ki so obskurni prostor polnile s toplino in skrivnostnostjo, medtem ko so v švepsu pokali mehurčki. Ne morem izdati vsega, a življenje se za Pio kot igralko in umetnico šele dobro začenja. Mimogrede – ko boste tole brali, bo za njo že koncert z Big Bandom, ki jo je kot pevko povabil k sodelovanju. Niste vedeli, da prekrasno poje? In da je včasih celo sama pisala šansone? Ja, tudi to!
Jaz se bom ob slabih dnevih tolažila z mislijo, da ima tudi Pia včasih dneve, ko si blazno želi modrih oči in svetlih las, da bi si bila zares všeč. Za vas ne vem, ampak zame bo tudi ta izgovor dovolj dober, da ji neham zavidati tiste presnete nožice brez celulita.
Katja Golob
Fotografije Lidija Mataja, Črt Majcen, Stane Sršen in osebni arhiv
ELLE januar 2007
