Umetnica, ki ne potrebuje navdiha, saj ima ustvarjanje v krvi.
Kako bi se opisali?
Diham z ustvarjanjem in umetnostjo. Navdušujem se nad bližnjevzhodno kulinariko in prijetnimi poletnimi večeri v družbi mojih najljubših. Včasih imam malo prepolne baterije, včasih pa malo prazne. Uživam v dejstvu, da nikoli ne vem, kam me bo življenje peljalo.
Od kod izhaja vaše navdušenje nad ustvarjanjem nakita in preostalih keramičnih izdelkov?
Že od malega sem bila obkrožena z umetninami, glino, barvami, čopiči in modelirkami. Prepotovali smo Evropo in starši so me peljali v malodane vse večje galerije in muzeje. Takrat sem se marsikdaj pritoževala nad neskončnimi hodniki, polnimi slik in kipov, vendar zdaj vidim, da sta mi mama in oče na ta način že zelo zgodaj privzgojila spoštovanje in ljubezen do kulture in umetnosti.
Koliko sta na vaše ustvarjanje vplivala starša, ki sta prav tako umetnika?
Gotovo v veliki meri. Že naš dom je odseval umetniško energijo – povsod so bile slike, kipi, miniature in spomini s potovanj, ki polnijo zidove. Tudi sicer se je pri nas vedno veliko ustvarjalo, saj imamo konec koncev tretjino hiše posvečene ateljejem.
Opazili smo, da vaše zadnje delo vključuje predvsem raznovrstne keramične posode. Ali to pomeni začasen odmik od ustvarjanja nakita?
O odmiku je še prezgodaj govoriti, včasih te pač življenjske izkušnje ponesejo na povsem druga področja. Tako sem po preselitvi na svoje iz pragmatične želje po svojih skodelicah za kavo začela izdelovati lončenino. Trenutno sem v fazi odkrivanja lastnega lončarskega izraza. Nekako bi ga rada združila s tistim, ki ga imam pri ustvarjanju nakita.
Kje dobivate navdih za svoje delo?
Rada bi rekla, da v navdih ne verjamem, pa me vsake toliko vseeno premami neka subtilna energija. Predvsem je treba veliko delati in raziskovati. Pred kratkim sem se odločila za izdelavo kolekcije, nekakšnega nakita sodobne Mezopotamije.
Gnala me je grenkoba trenutne situacije na Bližnjem Vzhodu, tudi na področju rojstnega kraja mojega očeta, ki je hkrati zibelka civilizacije. Kolekcija je trenutno nekoliko v mirovanju zaradi sočasnih projektov, vendar jo imam namen dokončati, že zaradi želje po opozarjanju na nesmiselno uničevanje kulturne dediščine celotnega človeštva.
Imate kakšne posebne cilje za prihodnost?
V tem trenutku si želim le ustvarjati. Pred kratkim sem dobila status samozaposlenega v kulturi kot unikatna oblikovalka. Gotovo me bo to nekam peljalo, cilja ne vidim, vidim pa pot. Vse poletje imam namen preživeti v ateljeju. To bo moj dopust. Verjamem, da eden izmed najlepših.
Kam na večerjo s prijatelji?
Na strešno teraso mojega stanovanja v središču Ajdovščine.
Kam najraje potujete?
V mesta z uličicami, kjer se lahko izgubljam ure in ure, pokukam v kakšno zanimivo trgovinico, galerijo, ob večernem kozarcu vina opazujem ljudi in poslušam ulične glasbenike.
Vaš zadnji nakup?
Izmenjani nakit oblikovalcev z vsega sveta na predstavitvenem sejmu sodobnega nakita v Bukarešti. Super je, kadar je nakit valuta.
Še 5 hitrih vprašanj
1. Keramični izdelki ali nakit?
Oboje.
2. London ali Lizbona?
Tako velika zadrega, da sem obnemela.
3. Industrijska ali ročna izdelava?
Ročna.
4. Funkcionalnost ali estetskost?
Estetskost.
5. Pes ali mačka?
Pes. Miniaturni šnavcer.
Pripravila: Iris Silič