Anja Summer: Odkrili so jo na Čopovi

Nobeno presenečenje ni, da se slovenska lepota dobro trži v tujini, kar dokazuje tudi eno izmed najuspešnejših deklet v tem poslu Anja Korošec, z umetniškim imenom Anja Summer.

Leta 2008 je postala slovenski supermodel, pri rosnih letih je že podpisala prvo pogodbo z eno izmed najboljših milanskih agencij in se preselila v London, kjer dela za naročnike, kot sta priljubljena spletna trgovina Asos ter spletna stran glamuroznega Harrodsa. Na londonskem tednu mode bo že tretjo sezono nosila kreacije priznanih modnih oblikovalcev. In to je šele njen začetek ...

Imate nadvse zanimiv vzdevek Anja Summer. Kako ste ga dobili?

Nekaj poletij zapovrstjo sem bila v Milanu in vedno je bila zraven še kakšna Anja. Ker ni nihče znal izgovoriti mojega priimka, so se odločili, da me bodo klicali kar Anja Summer, saj je bilo ravno poletje. Pa tudi zdela sem se jim poletna, ker me poznajo kot veselo in nasmejano dekle, ki je vedno dobre volje. Zdaj me tudi v agenciji poznajo kot Anjo Summer in tako se tudi vedno predstavim na avdicijah.

V manekenskem poslu je znano, da hitro veljate za "stare". So se meje glede let v zadnjem času kaj zabrisale?

Mislim, da so se. Res je, da sem v tem poslu že šest let in da sem začela precej zgodaj, a takrat sem se srečevala z dekleti, s katerimi se še zdaj; in so še vedno toliko stara kot jaz. (smeh) Nimam pa občutka, da bi bila leta tako zelo pomembna, bolj je pomembno, kako se obnašaš v poslu.

Koliko je pomembna osebnost? Ste na podlagi tega že kdaj dobili posel?

Višina in mere so pomembne, a nikoli ne veš, kaj prepriča ljudi, da se odločijo zate. Gotovo gre za neko držo in x-faktor, saj se moraš nenehno truditi, da izstopaš iz množice. Vsak je poseben po svoje in meni še vedno uspeva, konkurenci navkljub.

Kateri trenutek je za vas vse spremenil in ste se odločili za ta poklic?

Nikoli si nisem mislila, da se bom ukvarjala s tem. Odkrili so me na Čopovi ulici v središču Ljubljane. Povabili so me v Milano, kamor sem se odpravila za dva dni in že takoj podpisala z eno izmed najboljših milanskih agencij. Tako se je začelo, potem je sledil Pariz in vmes še Supermodel Slovenije. Šele ko sem začela, sem ugotovila, koliko garanja in trdega dela je v tem poslu. Če hočeš biti uspešen, samo lepota ni dovolj.

Kakšno mnenje imajo po vaših izkušnjah ljudje o manekenkah?

Klišeji so, a jih je treba čim bolj ignorirati, saj imajo ljudje vedno mnenje o stvareh, ki jih ne poznajo. Če želiš biti dober kot model, moraš nujno imeti kar veliko v glavi, sicer ne prideš daleč.

Koliko je strategije v tem poslu in katere odločitve bi lahko škodile vaši karieri?

Ni vse dobro, zato imaš tudi agenta, ki se odloča v tvojem imenu. Agencija je tista, ki filtrira avdicije in sporoči, na katere lahko greš, da ne bi bilo slabe reklame. Niso vse stranke v redu ...

Ste imeli kakšne negativne izkušnje?

Se tudi zgodi, da kdo kaj poskuša, ampak moraš biti toliko pameten, da znaš ljudem normalno razložiti, da nekaterih stvari ne počneš. Primer je na primer golota. Moraš se že vnaprej odločiti, česa nočeš, da sploh nisi postavljen v tak položaj.

Imate takšna načela?

Da. Sicer se mi golota v modi zdi lepa, ampak sama tega ne bi počela.

Kakšni ste kot Anja, 'normalno dekle', in ne manekenka?

Sem čisto normalna in preprosta punca, kar se po mojem mnenju vidi tudi na fotografijah modnih zgodb. Takrat se zgolj prelevim v igralko in glede na različne stajlinge odigram vlogo. Poleg mode me zanima še veliko stvari, saj bi nekoč rada delala na povsem drugačnem področju. Pri modi vidim veliko stvari, ki mi lahko pridejo prav pri grafičnem oblikovanju, ki je moja strast. Veliko potujem in spoznavam različne ljudi in kulture, kar je zelo zanimivo.

Poleg dela v manekenstvu tudi študirate, kajne?

Zdaj sem v drugem letniku visoke šole za dizajn v Ljubljani, čakata me še dve leti študija. Prihodnje leto bi šla rada na izmenjavo v tujini, najraje v London ...

Kaj vas tako vleče v London?

Težko opišem, ampak tam se počutim najbolj domače. Tudi veliko dela imam in že samo to, da sem tam, mi je dovolj, ker se mi dogajajo prav neverjetne stvari, ki mi dajo vedeti, da sem tam dobrodošla. Gre za občutek, ko veš, da nekam spadaš. Tako preprosto je.

Nenehno ste v stiku z drugimi dekleti iz tega posla, saj včasih skupaj živite. Si mečete polena pod noge?

Nič hujšega se mi ni zgodilo, ker je splošno znano, da bi agencija ukrepala. A dogajalo se je, da mi je kdaj kakšna stvar izginila iz stanovanja. To moraš vzeti v zakup, ker živiš z neznanci. Včasih je že ljubosumje samo po sebi dovolj naporno. Dekleta pa vsekakor znajo biti kar hudobna in včasih je res, kot bi gledal resničnostni šov Top model. (smeh) Razumem ruski jezik, ker sem imela velikokrat kakšno cimro iz Rusije, ki me je opravljala, pa sem vedela, kaj govori. Bila sem tiho, nikoli ni izvedela, ampak bilo je prav zabavno.

Videvate nešteto lepih deklet, kot manekenka morate biti popolni, vam je kdaj to težko? Se kdaj zaradi tega obremenjujete?

Ko si v stiku z drugimi dekleti iz posla, se malo primerjaš z njimi, čisto podzavestno. Ampak moraš iti po svoje naprej, po poti, ki si jo sam začrtaš.

Vsako dekle bi kaj spremenilo na sebi. Imate tudi vi kdaj kakšne želje ali pomisleke?

Ne, ker to ne bi bila več jaz. Vsak je kdaj nezadovoljen sam s sabo. Če bi si dala kaj popraviti, bi bila lahko samo še bolj nesrečna, tako da raje ostanem takšna, kot sem. Seveda pa ne drži, da smo manekenke popolnoma zadovoljne s svojim telesom.

V tujini ste veliko sami. Je težko, ali kdaj občutite stisko?

Svet je krut in tudi zato, ker si tam sam, zna biti težko, ampak to nekako premagaš. Predvsem moraš čim manj stvari jemati osebno, saj si samo model. Če nekomu tvoj videz ni všeč, še ne pomeni, da si slab človek. Poskusiš se čim manj obremenjevati, kar mi ne uspeva najbolje, saj se vedno preveč obremenjujem. (smeh)

Pri takšnih stvareh je najbolje iti domov, pogledati na stvari z neke distance in se poskušati s tem čim manj obremenjevati. Na koncu ugotoviš, da imaš naslednji dan spet nove avdicije in spoznavaš nove ljudi, ki jim boš gotovo všeč. Ampak pridejo obdobja, ko dobiš na teden samo kakšno majhno delo, kar te malo zaskrbi. Takrat podvomiš, a kaj kmalu se spomniš, da je svet relativen.

Zdaj boste že tretjič nastopili na tednu mode v Londonu. Kaj pa Amerika? New York?

Imela sem že ponudbe, a v New Yorku manekenke delajo na modnih revijah zgolj za reference in delo ni plačano. Odločila sem se, da še malo počakam.

Je to res tako glamurozen poklic, kot se sliši?

Včasih ja, včasih ne. Ima svoje prednosti in slabosti, ampak prednosti vedno odtehtajo, zato je vedno vredno. Ustreza mi, zdaj imam pač faks, ki ga moram dokončati, potem pa bom šla za dalj časa v svet. Poklic manekenke mi je všeč predvsem zato, ker je vsak dan drugačen.

Ste v teh letih postali samozavestnejši?

Vsekakor! Ko sem šla v tujino, sem se veliko naučila, vse bolje je. V tem času sem gotovo zrasla. Zresnilo me je že to, da sem bila pri rosnih 16 letih vržena v tujino, kjer sem morala sama skrbeti zase.

Manja Plešnar za revijo Story