Potem ko je z Man Repeller osvojila blogerski svet, se 24-letna Leandra Medine preizkuša še v svetu literature.
Newyorčanka se je z Elle pogovarjala o kolekciji esejev, ki jih je objavila v svoji novi knjigi Man Repeller.
Spletno stran Man Repeller obišče 2,6 milijona uporabnikov na mesec. V čem je skrivnost?
Kombinacijo dobrega pisanja in humorja spremlja ravno pravšnja mera mode, ki seveda ni pretirano izpostavljena.
Stavek "I am totally man repelling tonight" (danes sem odbijajoča za moške) je postal splošno uporabljan.
Zares fascinantno. Ko sem začela z Man Repeller, sem še študirala novinarstvo na fakulteti New School v New Yorku, šlo je za neke vrste forum za moja naključna razmišljanja. Našla in identificirala sem določeno sociološko področje ter ga poimenovala.
Kako bi opisali svoj osebni stil?
Neobičajen. Moja izbira oblačil je tako posebna, da je lahko ljudem samo zelo všeč ali pa prav nič, in nikakor ne želim, da bi bilo drugače. Že zelo zgodaj v življenju sem ugotovila, da značilen videz, ki naj bi ustrezal dekletom, ni zame.
Kdo te navdihuje s stilom, čigav videz bi si izposodila za navdih?
Všeč so mi Lauren Hutton, Alexa Chung in nekaj kul modelov, kot sta Constance Jablonski in Caroline Brash Nielsen.
Kdaj si ugotovila, da te izbor oblačil stane fantov?
Bila sem v garderobi trgovine Topshop in nosila bermuda kratke hlače in škatlast suknjič z bleščicami, ko me je prešinilo. Pred tem 'razsvetljenjem' sem bila prepričana, da je nekaj hudo narobe z mano, potem pa sem prevzela nadzor nad svojim statusom in sprejela odločitev: raje sem samska in trendna. To mi je dalo veliko moč.
Čestitamo ob tvoji prvi knjigi. Si uživala, ko si jo pisala?
Pravzaprav sem se z njo kar mučila. Ko sem se poglabljala v podzavest in 'ribarila' po spominih, ki jih v osnovi nisem želela več privleči na dan, ni bilo lahko, a ko sem jih prelila na papir, sem bila vesela, da sem ustvarila to verbalno knjigo spominov.
Bi se zdaj opredelila bolj kot avtorica ali kot blogerka?
Kot oboje. Še vedno sem blogerka, saj prispevke objavljam na internetu, vendar v zadnjih nekaj letih na njem prihaja do prenasičenosti z modnimi blogi. Upam, da bloga Man Repeller ljudje ne doživljajo več kot blog osebnega stila, ker ta ponuja veliko več.
Kakšne odzive pričakujete?
Upam, da ljudje razumejo, da lahko kot modna blogerka pišem tudi o drugih zadevah. Pravzaprav s knjigo ne želim 'učiti' bralcev, želim si le, da se z zgodbami, ki jih z njimi delim, povežejo in jih znajo ceniti.
Kateri so tvoji najljubši kosi iz druge roke?
Vse, kar sem podedovala od svoje babice – čudovit zlat nakit še iz časov, ko je živela v Turčiji. Pred dvema letoma pa mi je mama podarila svoj bel hlačni kostim Dolce & Gabbana iz devetdesetih.
Če bi lahko popravila kakšno svojo 'oblačilno napako', katera bi bila?
Redno pregledujem fotografije izpred treh mesecev in včasih se tudi zgrozim ob čem, kar sem oblekla. Ampak to je tisto, kar pri stilu obožujem – to je tako evolucijsko. Prenesti je treba tudi napake, kajti le to lahko vodi k napredku.
Ali obstaja kaj, kar te odbija na moških (glede stila oblačenja)?
Ironija je, da so oblačilne kombinacije Man Repelling zame visoka moda, medtem ko je 'womenrepelling' (odbijajoče za ženske) samo slab okus. Nikoli mi niso bile všeč kargo kratke hlače in superge v kombinaciji z obleko.
Prevedla in priredila: Iva Marendič
