Nežka Poljanšek: Izkušnje z Mazejevo ne bo nikoli pozabila

3. 10. 2014
Nežka Poljanšek svojo psihofizično kondicijo ohranja s športom, med drugim tudi z alpinizmom.  (foto: Sašo Radej)
Sašo Radej

Če so naši zvezdniki in junaki domači športniki, ki nas razveseljujejo z vrhunskimi rezultati, je v njihovih očeh prava zvezdnica fizioterapevtka Nežka Poljanšek, ki jim s svojim znanjem in čudežnimi rokami pomaga dosegati sanje.

Tudi Nežki smo namreč lahko hvaležni, da naši športniki žanjejo vrhunske rezultate, saj bi bil brez njene pomoči marsikateri športnik obsojen na bolečine.

Veliko vrhunskih športnikov pravi, da jih obravnavate celostno, kaj to pomeni?

Celostna obravnava športnika je v prvi vrsti to, da ga vidim in sprejmem kot navadnega človeka, ki ima tako kot vsi mi probleme, upe, želje, ki niso nujno povezane samo s športom. Ko delam fizioterapijo, manualno terapijo ali kraniosakralno terapijo, se z njimi pogovarjam, jih poslušam, jim kaj svetujem, sprejmem jih v njihovi človečnosti. Niso stroji za dosego rezultatov, ampak so najprej ljudje. Marsikaj se odkrije že tako, v globljem pogovoru in je velikokrat povezano tudi s športom in odnosom do njega. Ta toplino in globino potrebuje vsak človek, športnik pa še posebej, ker od njih vedno ogromno pričakujemo, in ta pritisk je velikokrat za športnika zelo obremenilen.

V novih prostorih imate pravi mali spa, kaj vse boste ponudili strankam?

K meni pridejo ljudje, ki potrebujejo fizioterapijo, in moja obravnava traja od pol ure do ure in pol, odvisno od patologije. Hrbtenice zahtevajo daljšo obravnavo, medtem ko različne majhne poškodbe lahko saniramo zelo hitro in učinkovito. Poleg fizioterapije ponujam še fitnes, osebnega trenerja, s katerim se skupaj pogovorimo in smo v stalnem stiku, lahko se sprostijo v res lepem spaju in lahko koristijo vse tisto, kar ponuja Sunny studio. To so stvari, ki se dopolnjujejo.

Fizioterapijo načeloma povezujemo s poškodovanci in športniki, ampak ali je res primerna samo za njih?

Res je, da fizioterapijo največ koristijo ljudje, ki so poškodovani, pozabljamo pa, da je idealna priložnost za vso preventivo. Če gremo k fizioterapevtu, preden se začnemo ukvarjati s športom, najverjetneje ne bo prišlo do poškodb. Ugotovim, kakšno je neravnovesje, svetujem vaje, opozorim, na kaj naj pazi in - v končni fazi - tudi kako naj trenira, da pride do najmanj poškodb. Zelo je pomembno zavestno gibanje, ampak to je tema, o kateri bom govorila kdaj drugič.

Lani ste lep kos leta preživeli s Tino Maze. Veliko ste potovali, kakšna izkušnja je bila to za vas?

S Tino sem delala tri leta, in to je bila res močna izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Delati v taki ekipi, kot je bila naša, je posebna izkušnja, ki me je marsičesa naučila. Hvaležna sem zanjo.

Sodelujete s številnimi vrhunskimi športniki, ki vas štejejo za zvezdnico med fizioterapevtkami, v čem je vaša skrivnost?

Ne poznam skrivnosti. Delam to, kar znam, kar sem si nabrala v 20 letih izkušenj, tudi življenjskih, in predvsem delam s srcem. Rada sem fizioterapevtka. To je res čudovit poklic.

Po dveh dekletih, ena je celo že polnoletna, ste še vedno videti fantastično. S čim ohranjate zdravega duha v zdravem telesu?

Vedno sem imela rada šport, vedno v mejah normale. Rada zdravo jem. Obožujem hribe, plezanje, kolesarjenje, tek, telovadbo ... Redno meditiram, se sproščam, hodim na masaže, rada se smejem, nikoli ne tlačim čustev, ampak jih pokažem. Imam pa tudi kakšno slabo razvado in zadnje čase mi zmanjkuje časa za šport. Ko začutim, da prihajam iz ravnovesja, naredim nov načrt in se ga poskušam držati. Dokler sta bili hčerki mlajši, sem ju vzela s sabo, zdaj pa nočeta več hoditi z mano v hribe. Nekaj je pa tudi v genih. (smeh)

Kaj bi svetovali ljudem, ki jih pestijo težave po različnih poškodbah, lahko kaj izboljšajo tudi sami?

Predvsem naj ne delajo panike. Včasih je treba bolečino samo sprejeti in se sprostiti. Nežno, zavestno gibanje do meje bolečine vedno dobrodejno deluje na poškodbo. Nič na silo, nič sunkovito. Samo nežno, mehko. Pojdite v telo in ne pustite glavi, da naredi paniko.

Napisala: Ana Fetih za revijo Story