Najlepša Demijina leta

Proti vsem pričakovanjem Demi bolj kot na mišičasto G. I. Jane, ki je zagotovo niste pozabili, spominja na porcelanasto punčko. V obleki Biba in visokih petah, s svojimi dolgimi rjavimi lasmi in prekrasnimi očmi je videti čudovita.

Kot nova muza kozmetične hiše Helena Rubinstein je Demi popolnoma predana vlogi ambasadorke, tako da nam s ponosom pokaže fotografije za novo reklamno kampanjo. »Da si boste lažje predstavljali.« O Demi vsi trdijo, da je prava profesionalka, ki se ne trudi biti diva. Ne spremlja je kopica telesnih stražarjev in pomočnikov, ampak le tiskovna predstavnica, ki poskuša biti čim bolj neopazna. Pri štiriinštiridesetih letih lepotica, ki je zaslovela s filmi, kot so Duh, Nespodobno pova­bilo in Striptiz, pravi, da je končno našla notranji mir, predvsem pa ljubezen.

Demi Moore, žena igralca Ashtona Kutcherja in mati treh otrok, se je z nami odkritosrčno pogovorila o svojem življenju in o vrnitvi v Hollywood.

 

Ste novi obraz za hišo Helena Rubinstein. Imate kakšen poseben lepotilni obred ali pravilo?

Moja mama je bila glede marsičesa malce prismojena, a kar zadeva nego kože, je imela eno železno pravilo. Tudi kadar se je po kakšnem praznovanju vrnila ob zori, se ni odpravila v posteljo, dokler ni odstranila ličil in si obraza namazala z vlažilno kremo. To navado sem prevzela od nje.

Geslo nove reklamne kampanje hiše Helena Rubinstein je: Čudovita: lepota je nekaj, kar vam pripada. Kaj po vašem mnenju največ doprinese k lepoti?

Tako kot je za zdravje ustrezna prehrana pomembna, je po mojem mnenju za lepoto pomembno vlaganje v dobre izdelke. Še pomembnejše pa je, kako živimo in kako gledamo na življenje. Če smo nesrečni in se v svoji koži ne počutimo dobro, se počutimo starejši in smo starejši tudi videti.

Pred kratkim ste izjavili: »Nimam več dvajset let. Tudi trideset ne. Sem pa nedvomno povsem drugačna od podobe večine žensk pri štiridesetih.« Kaj ste hoteli povedati?

Pri štiridesetih je bila moja babica videti že zares stara. Poleg vsega ji te starosti ni nihče prisodil, saj se je vedla in oblačila kot petdeset- oziroma šestdesetletnica. V tistih časih je pač veljalo, da ženska po štiridesetem ne more biti ne zapeljiva ne poželenja vredna. Od takrat so se stvari sicer spremenile, a ne dovolj. Globoko sem prepričana, da ženske zmoremo čisto vse, med drugim tudi, da smo lepe ne glede na našo starost.

V preteklosti ste večkrat omenili, da niste najbolj samozavestni in da s svojim telesom niste zadovoljni. Kako se v svoji koži počutite zdaj?

Ko sem bila mlajša, sem se ves čas bojevala z odvečnimi kilogrami. Ne le da sem skorajda živela v telovadnicah, tudi diete, s katerimi sem se spopadala, so bile zelo stroge. Pred vsakim snemanjem so producenti od mene namreč zahtevali, da shujšam. Si predstavljate to ponižanje?

Danes veliko beremo o anoreksiji mladih igralk, a ta problem je v Hollywoodu že od nekdaj prisoten. Sama sem nekega dne na srečo sprevidela, da s svojim telesom ne smem več tako manipulirati. Zdaj se je moja teža končno ustalila in počutim se odlično!

 

Ali kljub temu še vedno veliko časa posvetite športu in telovadbi?

Ne. Kot sem vam povedala, odkrila sem užitke, ki jih prinaša zmer­nost. Obožujem pilates in jogo, vendar grem kljub temu raje na dolg sprehod s svojimi psi, kot da bi več ur tičala v telovadnici.

Za Striptiz (1996) in G. I. Jane (1997) ste svoje telo dobe­sedno preoblikovali. Bi bili danes za film to še sposobni narediti?

Če bi me vloga zares navdušila, zakaj ne? Kljub temu moram reči, da bi me bilo malce strah, da bi ponovno padla v past obsedenosti, saj preoblikovanje telesa poleg trdega treninga zahteva tudi stroge diete, ki pa so v popolnem nasprotju z mojimi novimi prehranskimi navadami.

Kakšne pa te so?

Pravzaprav jem, kadar sem dejansko lačna. Če začutim lakoto, si na primer kaj pripravim tudi ob treh zjutraj, in če zjutraj nimam teka, pač ne jem. Dejansko jem vse, kar želim, le da namesto dveh velikih obrokov s predjedjo po malem jem ves dan.

V devetdesetih ste bili dvakrat na naslovnici revije Vanity Fair in ti fotografiji sta postali legendarni. Na prvi ste bili goli in visoko noseči, na drugi pa je bilo edino vaše oblačilo poslikava na vašem telesu. Bi se bili pripravljeni za katero od revij ponovno sleči?

Smešno, a prav pred kratkim so me znova slikali za naslovnico Vanity Fair in mi ponovno predlagali, da bi bila na fotografiji gola. Tokrat sem ponudbo zavrnila predvsem zaradi Ashtona. Odkar sem z njim, mi zasebnost pomeni veliko več. Vem, da zveni nenavadno, a zdaj sem bolj sramežljiva kot sem bila prej.

Kaj se je po poroki z Ashtonom v vašem življenju najbolj spremenilo?

Vse se je spremenilo. Moje življenje je od takrat polnejše . . Sploh ne najdem pravih besed, s katerimi bi to opisala! Zaradi njega sem boljša oseba. Vliva mi željo, da bi postala še boljša, spodbuja me pri razvoju in učenju. Čeprav mi še vedno primanj­kuje zaupanja vase, mi daje moč, drug drugemu pomagava. Opravičujem se, toda res ne vem, kako bi vam razložila . . To, kar sem našla z Ashtonom, je vse, o čemer sem sanjala, vse, kar sem si želela. On je moja sorodna duša.

Stari ste štiriinštirideset let, Ashton pa devetindvajset. Lani sta v oddaji Saturday Night Live skupaj odigrala skeč. Sta se namerno norčevala iz svoje starostne razlike?

(smeh) Veste, ves svet razglablja o najini zvezi, zato se mi je zdelo, da jih bova najhitreje utišala, če se norčujeva kar sama iz sebe!

Kaj mislite, zakaj ta starostna razlika vzbuja tolikšno radovednost?

Kdo bi vedel! Navsezadnje nisem prva ženska, ki živi z mlajšim moškim. Nekateri pravijo, da morda zato, ker je Ashton tako privlačen. Sama menim, da zato, ker sem za nekaj let zapustila Hollywood in so vsi pričakovali, da bom videti slabše, da bom videti stara.

Čeprav ste bili vedno naklonjeni medijem, pa že skoraj deset let niste nobenega intervjuja namenili evropskemu tisku. Zakaj? Morda zato, ker so o vas pogosto pisali negativno?

Niti ne, čeprav priznam, da sem se morala malce oddaljiti in razmisliti o tem, kaj sem novinarjem takšnega rekla, da sem jim šla tako na živce. Mnogi so me opisali kot nekakšno samovšečnico. Sama se nisem nikdar videla v tej luči. Toda brez ognja ni dima. Morda sem bila preveč ambiciozna . . Ne vem. Če boste vi našli odgovor, mi namignite, prosim!

Leta 1998 ste zapustili Hollywood in se preselili v Hailey, majhno mesto v Idahu. Zakaj ste se tako odločili?

Tam sva z Bruceom (Willisom, op. p.) tako ali tako že prej preživljala večino časa, ko sva se ločevala, pa sem želela ohraniti neke vrste trdno oporo za najine otroke. Ko so se ločili moji starši, sva z bratom v njuni igri moči postala le figuri, zato sem se sama temu hotela za vsako ceno izogniti. Vedela sem, da se moram docela posvetiti vlogi matere, sicer bi lahko moji otroci pozneje v življenju imeli kup težav. Leta, ki jih nisem posvečala Hollywoodu, ampak njim, so mi dala ogromno.

Vaš ‘povratek’ v Hollywood leta 2002 je zaznamoval film Charliejevi angelčki. Ste bili srečni, ko ste se vrnili?

Iskreno povedano, je bilo ponovno iskanje svojega mesta v tem okolju veliko težje, kot sem si predstavljala. Verjemite, ni lahko ponovno zlesti na konja.

Kljub temu ste trenutno zvezda Bobbyja, filma režiserja Emilia Esteveza, videli pa vas bomo še v treh dolgometražnih filmih.

Da, nad tem sem zelo navdušena. Dejstvo je, da če bi hotela za vsako ceno delati, bi. A privlačijo me zanimive vloge, ki pa zahtevajo več potrpljenja, pogajanj in vztrajnosti. Imeti moram dovolj zaupanja vase, da lahko zavrnem vlogo, ne da bi si rekla: ‘Sranje, kaj sem naredila, nikoli več mi ne bodo ničesar ponudili! ’

Pred desetimi leti ste si za glavno vlogo v filmu G. I. Jane priborili dvanajst milijonov dolarjev in bili takrat najbolje plačana igralka na svetu. So zaradi vas igralke danes za svoje delo bolje nagrajene?

Vsekakor sem prepričana, da so se stvari zaradi tega začele premikati in da sem odprla vrata tudi drugim. Ženska si za svoje delo in svoj doprinos zasluži enako plačilo kot moški. To se zdi danes samoumevno, pred desetimi leti pa se s tem ni hotel nihče strinjati.

Kako se odzovete na trditve nekaterih medijev, da ste mladi videti zato, ker ste zapravili pravo bogastvo za estetsko kirurgijo?

Včasih mi gre to zelo na živce, saj se zaradi teh laži počutim popolnoma nemočno. Poleg vsega bi bila smešna, če bi se branila. Edino, kar lahko rečem, da zanikam te trditve o ponavljajočih se liftingih, je: ‘Dobro me poglejte, svoj obraz še vedno uspešno premikam! ’ (začne se pačiti, nato prasne v smeh)

Res je . .

Veste, pred fotografiranjem za kampanjo Helene Rubinstein me je maskerka pogledala in mi vsa začudena rekla: »Demi, saj si vendar niste dali ničesar narediti! « Takrat sem šele doumela razsežnost govoric o mojih domnevnih liftingih. Ah, skoraj bi poza­bila, da naj bi si dala popraviti tudi kolena! Kako si pravzaprav sploh daš popraviti kolena? (smeh) Ker pa vsi govorijo o njih, je z mojimi koleni morda dejansko nekaj narobe! (pokaže jih in so popolna)

Kako vam uspeva ohraniti tako mirno kri?

Ključ je, da ohraniš smisel za humor. Navsezadnje nimam nič proti estetski kirurgiji, a v Evropi sem ugotovila, da so Evropejke, ki so si dale narediti le manjše popravke, videti veliko bolj naravne od žensk v Ameriki, kjer si vse počasi postajajo neverjetno podobne.

Tako kot Sharon Stone, s katero skupaj igrata v filmu Bobby, ste tudi vi znani, da stvari poveste neposredno. Imata še kaj skupnega?

Pred tem snemanjem je nisem dobro poznala. Ker se gib­ljeva v enakih krogih, sem jo nekajkrat seveda srečala na zabavah v Hollywoodu. A takoj ko sva posneli prvi skupni kader, sem začutila, da se ujemava. Res je, za seboj imava zelo podobni življenjski poti, obe sva doživljali tako vzpone kot padce. Od snemanja dalje sva si zelo blizu.

Sharon je posvojila tri otroke. Vi imate tri otroke z Bruceom Willisom. Boste z Ashtonom kakšnega posvojili?

Vse možnosti so odprte. Sem med tistimi ženskami, ki nosečnost obožujejo, zato me misel, da bi ponovno zanosila, zelo radosti. Če bi nosečnost lahko delila z Ashtonom, bi bilo čudovito. No, bomo videli.

priredila: Živa Deu

foto: James White, Corbis Outline, Ipak Images