Ženske, ki krojijo zgodovino modnih revij

One so tiste, ki v svojih rokah držijo vajeti modnega tiska ...

... glavne in odgovorne urednice, katerih moč besede je spreminjala tok svetovne mode, pogled na vsakodnevne malenkosti in življenjski stil žensk po vsem svetu.

Hélène Lazareff,

Elle Paris (1945–1973)

Hélène se lahko zahvalite, da držite v rokah prav to revijo – zasnovala je Elle in postala njena prva urednica. Rojena je bila v židovski družini leta 1909, v ruskem mestu Rostov, zaradi oktobrske revolucije pa je morala prebegniti v Pariz.

Hélène je končala študij književnosti in etnologije. Novinarsko kariero je začela na otroškem oddelku časopisa France-Soir, pozneje pa se je poročila z založnikom časopisov, Pierrom Lazareffom. Na začetku druge svetovne vojne so njene židovske korenine znova postale ovira, zato je emigrirala v New York. Zaradi brezhibnega znanja angleščine Hélène ni bilo težko postati del ameriškega novinarskega kroga.

Na začetku je pisala za Harper'yts Bazaar, pozneje pa postala urednica ženske rubrike v New York Timesu.

Po končani vojni in vrnitvi v Pariz se je odločila, da ustanovi lasten časopis in vanj vnese izkušnje, ki si jih je nabrala z delom pri ameriških časopisih.

Prva številka revije Elle je na zelo tankem papirju izšla oktobra 1945. Na naslovnici je bila ženska s črnim klobukom, ki v naročju drži mačko. Revija je bila natisnjena v črno-beli tehniki, le naslovnica je bila v barvah.

V povojnem obdobju so Parižanke še vedno nosile čevlje z lesenim podplatom in hrano kupovale na bone, revija Elle pa jim je ponudila kanček glamuroznih sanj. Pod Hélènino močno uredniško roko se revija Elle ni ukvarjala le z modo, temveč se je hrabro dotikala tudi bolj resnih tem, kot sta bili kontracepcija in delovne pravice.

Hélène se lahko prav tako zahvalimo za preboj in slavo velikih oblikovalcev, kot sta Christian Dior in Yves Saint Laurent. Mesto urednice je zapustila leta 1973 zaradi Alzheimerjeve bolezni, umrla je 15 let pozneje v svojem 97. letu. Danes je revija Elle s svojimi 43 mednarodnimi izdajami največja modna revija na svetu.

Diana Vreeland,

Vogue ZDA (1963 - 1971)

Njen moto: »Stil. Vse, ki ga imajo, druži ena stvar: Originalnost.'« Rojena je bila v Parizu leta 1903, a se je s starši kmalu preselila v New York, kjer je pozneje spoznala bogatega bankirja Reeda Vreelanda in se z njim poročila; omogočil ji je lagodno in mirno življenje.

Preobrat se je zgodil, ko jo je v hotelu St. Regis zagledala tedanja urednica ameriškega Harper's Bazaarja. Carmen Snow je bila nad njo tako navdušena in očarana, da ji je na licu mesta ponudila delo. Diana je imela takrat 33 let, v svet založništva pa je vstopila zelo na hitro.

Kariero je začela kot kolumnistka, pisala je kolumno Zakaj ne bi, ki je doživela velikanski uspeh. Njeni teksti so v modno novinarstvo vnesli svežino: Diana je, namesto da bi opisovala trende, popularizirala nova stališča. Bralke so oboževale njene malce nore ideje in nerealen svet, iz katerega je prihajala.

Diana je odkrila igralko Lauren Bacall, prva pa je zaznala tudi poželenje, ki ga je vzbudil bikini. Videla ga je v Saint Tropezu in leta 1947 šokirala svet, ko je pikčasto različico uporabila v svojem stiliranju. Trend je bil rojen! Diana pa ni le z veseljem spreminjala toka modne zgodovine, zavestno je spreminjala tudi način dela na uredništvih modnih časopisov. Pred njo so bile modne urednice malce zategnjene dame, ona pa je prva nadzorovala fotografiranja, sodelovala, usmerjala manekenke.

Njeno uredniško delo je temeljilo na poudarjanju edinstvenosti namesto kvantitete. Ko je leta 1957 Carmen Snow objavila, da se umika, si je Diana želela njenega mesta; toda Carmen ji je to preprečila in na mesto odgovorne urednice postavila svojo nečakinjo. V 60. letu je Diana zamenjala štab in postala glavna urednica ameriškega Voguea. V tem času je bila modna svetovalka Jacqueline Kennedy, odkrila pa je še eno bodočo zvezdo, Edie Sedgwick.

Desetletje, ki ga je preživela na Vogueu, se v založništvu ocenjuje kot izjemno. Spremembe v razvoju mode je slutila, preden so jih modni oblikovalci osmislili. V tem obdobju je delala modne zgodbe in pri tem potrošila veliko denarja, ko je manekenke in fotografe pošiljala v Azijo in Afriko ter na Daljni vzhod. S tem je postala trn v peti direktorjev in po desetih letih so jo odpustili. Čeprav je imela takrat 70 let, je sprejela položaj svetovalke v muzeju Metropolitan.

Postavke, ki si jih je zamislila, so vključevale manekenke, glasbo, osvetlitev, vonjave ... Tudi tukaj je Diana dobro sodelovala s časopisi, prav ona je bila odgovorna za koncept mode kot umetnosti. Stara okoli 85 let je objavila svojo biografijo DV, kmalu zatem pa se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, umaknila se je v svoje stanovanje, ki ga ni zapustila do smrti. Lani je bil objavljen dokumentarni film o tej izjemni ženski, Diana Vreeland: The Eye Has to Travel.

Carine Roitfeld,

Vogue Paris (2001 - 2011)

Carine je zvezda modnega sveta današnjega časa. Ljubitelji mode obožujejo njen nonšalanten odnos in ostro modno oko. Kariero je začela kot model, vendar je hitro presedlala v svet novinarstva in pozneje med stiliste.

Ključni dogodek v njeni karieri je bilo srečanje s fotografom Mariom Testinom, saj, kot prizna, do tedaj ni bila preveč uspešna: »Nisem bila najbolj uspešna kot stilistka ... in potem je prišel Mario.« Šlo je za obojestransko poslovno privlačnost in skupaj sta sodelovala pri številnih oglasnih kampanjah velikih modnih hiš. Carine je bila vsa ta leta tudi muza oblikovalca Toma Forda, ki je delal za hišo Gucci.

Ker si je ustvarila ime v modni industriji, je leta 2001 dobila ponudbo, da postane glavna urednica francoskega Voguea. Revijo je povzdignila, ko je samo sebe imenovala za mojstrico provokacij, na fotografiranjih pa se je pogosto poigravala s telesno privlačnostjo in obenem z mračno stranjo človeške osebnosti.

Njeno sodelovanje z Vogueom se je zaključilo leta 2011 – šušljalo se je, da je bila modna zgodba z našminkanimi deklicami preveč avantgardna za upravo. A odhod z uredništva Elle je ni ustavil. Izdala je knjigo, s katero je obeležila svojih 30 let delovanja na modnem področju, ter ustanovila lastno revijo CR Book. Konec lanskega leta pa je bila postavljena na nov položaj – postala je modna urednica vseh izdaj revije Harper's Bazaar.

Besedilo: Jelena Karakaš, prevedla: Petra Windschnurer