Povedala sta jo že ničkolikokrat, a jo z žarom v očeh ponovita vedno znova: pri tem ne spustita detajlov niti si ne skačeta v besedo. Rada se vračata tja na začetek, čeprav jima je zelo lepo tudi v tem trenutku, pozabljene obletnice pa tako pod to bežigrajsko streho niso kamen spotike. Petindvajseta prida ščepec nostalgije, povesta. Dobro se zavedata, da imata nekaj dragocenega.
PRIPRAVILA AJDA GREGORC, FOTOGRAFIJE TAJA HARRIS
No, gre nekako takole: Dva najstnika se srečata v istrskem kampu. On tam pristane zaradi družinske tradicije, ona po srečni nesreči (s starši so bili namreč napoteni v Italijo, a je oče zavil v napačno smer, mamin prst pa se je v knjigi evropskih kampov ustvaril prav na tem). On se zaljubi nemudoma, pri njej malce traja, a jo nato (beri deset let zatem) zadene enako močno. Takrat se zgodi prvi poljub. Naslednjo dekado si izmenjujeta prijateljska pisma, v njih pa prigode iz svojih ločenih življenj, dokler ju to samo ponovno ne združi. No, če se izognemo pretirani liriki, je za to poskrbel Miha Guštin - Gušti, ko je spisal pesem Črn tulipan, katere muza je bila prav Chantal. Še natančneje, za to je poskrbel režiser videospota za to kultno pesem, Tomaž Štrucl, saj je izrazil željo, da bi črni tulipan osebno nastopal v njem. »Od tega ni odstopal,« pojasni Miha. Na vprašanje, ali je sam sebi sprva verjel, da bo z njo res navezal stik, z rahlim nasmeškom odkima.
Njen hišni naslov je bil njegovo edino izhodišče. Ko se je sčasoma dokopal do tamkajšnje telefonske številke, je telefonsko slušalko prvič dvignila njena mama, ki mu je povedala, da se je Chantal s fantom ravno preselila v novo stanovanje. Lokacija: Heerhugowaard. Na drugi klic se je tako odzval njen fant, v tretje pa gre rado – in res je zaslišal glas svoje počitniške simpatije.
Sprva je nizozemska lepotica indonezijskih korenin povabilo zavrnila, čeprav je šlo v njenih očeh za nekaj res posebnega. »Mi takrat sploh še nismo zares ozavestili, da je Slovenija samostojna država in ni več del Jugoslavije, čisto popačeno predstavo sem imela o njej,« pojasni. Za odločitev je imela tri dni časa, poklicala je po enem dnevu, prišla in izvrstno opravila svoje delo (skočite na YouTube, če potrebujete opomnik).
Izkušena komunikologinja in danes solastnica glasbene založbe SonicTribe si je premislila zaradi druge 'sostorilke' te zgodbe, svoje najboljše prijateljice Marije, ki je le nadaljevala, kar je začel Tomaž Štrucl. Pragmatično jo je namreč vprašala, zakaj vendarle ne bi šla. »I am coming,« so bile naslednje besede, ki jih je naš priznani glasbeni avtor zaslišal med četrtim klicem iz dežele, no, tulipanov.
Pa bi se to usodno srečanje zgodilo tudi brez njune pomoči? »Morda, ampak bi najbrž trajalo še dolgo časa. Jaz sem imel sicer namen, da bi šel enkrat še do nje, ker sem jo imel tako lepo zapisano v spominu. Mogoče bi se to pozneje zgodilo, ampak se je tako, kot se pač je …« odgovori Gušti.
Drugi prvi poljub se je kmalu zatem zgodil na pomolu v Portorožu, od tam pa se je razvil odnos, o katerem danes tako sproščeno govorimo pri njiju doma ob skodelici čaja in rogljičkih. Ne dotaknem se niti enega, ker požiram vse povedano. Oko mi vsake toliko pobegne na stene njune dnevne sobe, ki vse omenjeno podkrepijo z vizualnimi dokazi. Če ne bi bilo nespodobno, bi si jih ogledala kot razstavo.
»Bolj žurersko obarvana poroka«
V našem klepetu se večkrat pojavi beseda organsko. Tak je namreč njun odnos, njuno življenje. »Pri meni je bilo malo stvari načrtovanih. Če se mi ponudi priložnost, odprem ta vrata in grem skoznje. Če bi planiral, bi se precej hitro spotaknil,« pove Gušti.
Organsko pride na površje tudi, ko preidemo na dan, ko je dvakrat dahnil da Chantal, v nizozemščini in slovenščini, ona njemu le enkrat. Je že res, da odločitev za poroko ni bila povsem organska (povod zanjo je bila namreč nosečnost po pol leta zveze), je pa bila takšna sama ceremonija z vsem proslavljanjem vred.
Do jutra so se vrstila presenečenja in celoten dogodek se je tako, kot se venomer tudi sama, odmaknil od klasike – z veliko zamudo neveste zaradi sedenja na frizerskem stolu in vožnjo z ameriškim avtomobilom čez Tromostovje pa vse do njene kratke obleke z azijskim pridihom. »Eno poroko so že naprej spustili, Miha je bil ves zelen,« se smeji Chantal. Čakanje je olajšal sam Gregor Skočir, ki je za vse svate naročil šampanjec, ti pa so tako nazdravljali, še preden je bil par sploh uradno poročen. Robčke si je podajala skoraj vsa dvorana, bila je sreda (prvi prosti termin), portoroškemu pomolu je sledil ljubljanski grad.
Frizura je bila zagotovo vredna čakanja, potrdi podvprašanje Miha, izvem pa tudi, da jim je na ta dan že delal družbo Kris Guštin, danes vsem znano glasbeno ime iz skupine Joker Out. Glavna naloga kitajskega krojača v amsterdamski rdeči četrti, h kateremu se je Chantal zatekla po poročno kreacijo, je tako bila, da v kroj vračuna dovolj blaga za njen naraščajoči trebušček.
P. S. Poroka se je zagotovo vtisnila tudi v spomin sodne prevajalke, ki je bila na ceremoniji prisotna zaradi nevestine priče. Marije v tandemu s Tomažem, vendarle!
Van Mourik je tako postala Van Mourik Guštin.
Med pregledovanjem analognih fotografij tega dne ju vprašam, ali sta se pred tem videla kot človeka, ki bosta nekoč nosila pomenljiv kos nakita na svojem prstancu.
»Želel sem imeti družino, ampak pred Chantal nisem imel kakšne blazno resne zveze. Na neki točki sem malce razočarano pomislil, da morda meni to ne pripada.« Verjetno se mu prej (tj. pred 28. letom) ni zgodilo, ker je bil izbirčen, pravi. »Če se nisem zaljubil, kaj se bom poročil. Z njo je šlo hitro. Odločila se je, da se bo preselila sem, jaz sem bil seveda za. V pol leta se je vse zgodilo.«
Kontrasti se že od nekdaj privlačijo, zato ona na drugi strani sploh ni pomislila, da se bo kdaj poročila.
Pa sta že slišala lepšo ljubezensko zgodbo od svoje?
Pravita, da ima vsak par svojo zanimivo zgodbo in da je njuna res zelo posrečena. »Največkrat je ta zelo naključna.« V svojem naključju pa nista iskala usode. Nadaljuje on, saj gre ona medtem v spalnico po stajlinge za poznejše fotografiranje. Meni, da vsak od nas v poslu ali pa v ljubezni pride tja, kamor si je zaslužil. »Ni mi usoda pripeljala Chantal, jaz sem jo dejansko poklical in ji ponudil to, kar sem.«
Za svojo zgodbo največkrat slišita, da je filmska, Chantal pogosto sliši tudi pravljična. Medtem se vrne z odličnimi oblačili. »Ampak pravljice se vedno končajo s poroko ali poljubom in nihče, niti jaz, se nikoli ne sprašuje, kaj se zgodi potem. Najina pravljica bi se po pravilih končala v Portorožu s poljubom na pomolu, ampak sledilo je zadnjih 25 let, ki so meni še lepša kot sam začetek.«
Prava romantika pa biva v pravem svetu, ne v paralelnem vesolju, kot radi verjamemo, ter s tem sega pod glazuro in pride z dnevi, ko ne gre, celo obdobji.
»Tu je tako treba povedati, da je po rojstvu Krisa tudi vse 'organsko' razpadlo za eno leto,« preseneti Chantal. V sicer zelo svobodno življenje je namreč otrok prinesel red in ju postavil pred preizkušnjo. »Nisem bil pripravljen na to odgovornost, saj se je prej dogajala totalna hipijada,« pojasni Miha. Čez čas sta se pobotala.
Pri drugem otroku je bilo vse veliko lažje, saj nista bila pod tolikšnim pritiskom. Zdaj si ne moreta predstavljati, da ne bilo teh treh njunih potomcev, dolgčas bi bil. »Mislim, da sva potrebovala to streznitev po Krisu. Potem pa ni bilo več prostora za improvizacijo, ampak brez tega ne gre.« Po Maksu se jima je namreč leta 2009 pridružila še Maja, tako dobro sta se uvedla v to vlogo, ki je pokazala tudi kulturne razlike.
»Ni mi usoda pripeljala Chantal, jaz sem jo dejansko poklical in ji ponudil to, kar sem.«
»Ko so bili še res majhni, sem mislil, da moram biti strožji zaradi lastnega tradicionalnega zgleda, Chantal pa je iz Nizozemske prinesla bolj vikinško vzgojo.« (smeh) Sam je tako vse bolj opuščal svoja prepričanja in ugotovil, da tako doseže več. Tudi takrat, ko je Kris na primer porisal stene, Chantal pa je to opravičila s tem, da se izraža. »Jaz sem menil, da se lahko izraža tudi na papirju, ona pa je na to odgovorila, da lahko prebarvamo. Pa nisem zategoval,« se smeji.
Je postal kalup družinskega življenje, ki je bil na začetku utesnjujoč, z leti prijeten?
»Meni zelo paše,« pove Chantal. »Tudi zato, ker sva res naredila fajn ljudi. Radi se imajo med sabo, vlada neko spoštovanje in smo lepa družina. (Trkamo na les.)«
On je vzljubil določen red, svobodo pa občuti v stvareh, kot so nogomet s prijatelji, koncerti in studio, kjer se ustavi za kratek čas. »Na neki način še vedno živim bohemsko življenje, saj svoj urnik določam sam, in razen tega, da se moram prilagoditi družinskim obvestnostim, ni nekega kalupa.«
Kot družina so stopili skupaj tudi pri velikem prihajajočem projektu GUŠTI 40 let: Moje sanje, moj planet, ki bo v četrtek, 19. septembra 2024, v ljubljanskih Križankah. Chantal sodeluje pri promocijskih dejavnostih, Maks prispeva k snemanju promocijskih vsebin, Kris bo nastopil z Jokerji, obenem pa je tudi Maja z očetom nedavno prvič nastopila javno. Vsi dihajo za to zgodbo, ki le še prida k njihovemu letu praznovanj (letos so namreč obiskali že Maksov maturantski ples in Majino valeto ter praznovali Chantalino 'sarah', kot se na Nizozemskem reče ženskemu abrahamu). To, da zakonca Guštin sodelujeta, pa velja bolj za izjemo, saj »mož žene tipično ne posluša«.
Jo pa zadnje čase redno povpraša po modnem nasvetu. Ona obvezno reče ne, ko »si da nekaj gor«, on je malce užaljen, kot, spet, velja skoraj v vsakem srečnem zakonu. »Ne vem, če je že kdaj potrdila kakšno mojo modno izbiro, je pa res, da sčasoma vzljubim njene stilske predloge, saj ima dobro oko za te stvari.«
Poznavalka izobraževalne in glasbene industrije je namreč že od nekdaj pred časom s svojim stilom. Ko je prišla v Slovenijo, so punce v njeni domovini ves čas nosile kavbojke skupaj s krili. Njen bodoči mož je to čudno gledal, tako kot tudi mimoidoči na ulici. »Ali ti veš, da imaš že hlače gor, zakaj imaš še kiklo čez?« No, čez pol leta je moral priznati lastno modno nevednost, saj so ženske pri nas začele nositi enako. Nikoli nista bila par, ki bi se enako oblačil, omenita pa, da je v modni rubriki ene izmed domačih revij nedavno pisalo, da imata čedalje bolj podobno pričesko.
Všeč jima je, da se mlajša generacija zopet modno izraža, kar opazita predvsem, ko opazujeta občinstvo že omenjenih Joker Out in skupine MRFY, ki meša stile in se požvižga na tuja mnenja. »Nase lahko dajo nekaj, kar je celo malce bedasto, ampak izpade kul. Jaz pa takoj končam na modnem radarju,« v šali poda repliko njegova ljubezen.
Če se vrnemo k težko pričakovanemu koncertu, tam bodo še Grega Skočir, Polona Kasal, ki pride iz Londona samo za to priložnost, Leyre, Tomi Meglič iz njune zgodbe 1 na 1. »Gre za enkraten dogodek, na katerega bi povabil vse še enkrat, saj bo neponovljivo …«
Naj za konec postrežem še z nekaj njunimi citati, ki so pač predobri, da ne bi imeli mesta v besedilu. Pisma, ki so bila daleč od »jaz čakam tebe, ti čakaš mene«, so pripeljala daleč. Poslana so bila v času, ki mu pripada neka nostalgična romantika, a vsako obdobje ima po njunem mnenju svoj način romantike. Danes je pač na sporedu Nova romantika (še enkrat skočite na YouTube).
Te dni jo zganjata s svojim vikendom v Beli krajini, s koncerti, ki jih obiščeta skupaj kljub različnemu glasbenemu okusu, in internimi šalami, ki jih zbijata med našim snemanjem.
Tako je, ko se srečata črni tulipan in tisti, ki ga (pre)pozna …
Vstopnice za Guštijev omenjeni koncert so na voljo TUKAJ.
Analogne fotografije osebni arhiv
Preberite še: ELLE podkast I Tjaša Železnik: O igralstvu in sebi onkraj njega
Priporočamo tudi: Intervju z Ladejo Godina Košir: »Smo najbolj inteligentni, vendar smo edini, ki to inteligenco uporabljamo proti sebi«
Novo na Metroplay: "Oglaševalci imamo ogromno odgovornost do jezika!" | Medeja Kraševec Žnidarec