Geometrični motivi, progaste linije, barvit slog. Ponti se vrača v naše domove, modo, v naša življenja ...
Gia Pontija imajo Italijani za dedka italijanskega oblikovanja. Rojen je bil leta 1881, kariero pa je začel po prvi svetovni vojni in nato vse svoje življenje posvetil temu, da bi modernizem popeljal v ospredje dogajanja. Arhitekt, notranji oblikovalec, pisatelj, urednik in genij nasploh je oživil neobičajne dekadentne hotele, vlake, nebotičnike in hiše, fantastično grafiko, brezčasno keramiko ...
Ustanovil in urejal je italijansko biblijo za arhitekturo in dizajn, revijo Domus, v kateri je redno objavljal svoje diagrame, risbe in modele za hiše ter jo uporabljal kot neke vrste osebni dnevnik.
Poln energije je Gio iz življenja iztisnil več kot katerikoli drugi smrtnik. Vsak dan je v svojem studiu v Milanu, kjer so njegovi zaposleni svoje skuterje parkirali kar ob svojih pisalnih mizah, delal od petih zjutraj do osmih zvečer. Karizma in velik talent sta mu omogočila, da je sodeloval z vsemi velikimi proizvajalci tistega časa, vključno z blagovnimi znamkami, kot je Richard Ginori, za katero je izdelal prelepo keramiko, steklarna Paolo Venini, za katero je oblikoval linijo muranskega stekla, Cassino, za katero si je zamislil legendarni stol Superleggera ...
Bil je resnično večstransko nadarjen, saj je med drugim oblikoval kostume in scenografijo za milansko Scalo in tkanine za Rubelli. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je sodeloval tudi z italijanskim mojstrom nadrealizma, Pierom Fornasettijem, ki je znan po osupljivih optičnih iluzijah.
Ne smemo izpustiti dejstva, da si je prav Gio Ponti zamislil sodobne stenske police oziroma omarice, ki jih danes vidimo v številnih dnevnih sobah. Za Palazzo Montecatini v Milanu je sam izrisal tudi ročaje, okna, svetilke, napeljave in pohištvo. Umetnost, oblikovanje, arhitektura – vse to je bilo zanj eno. Bil je rojen optimist, oseba, kakršnih nam v današnjem času primanjkuje.
»Mojega uma ne določajo načela in teorije,« je zapisal. In bil je tudi nadvse neposreden: pisal je redno kolumno v časniku Corriere della Sera (1930–1963), kjer je obravnaval teme, ki so bile za vzvišeno intelektualno vzdušje tistega časa nepredstavljive (na primer: Hiša za velike družine, Barve za pohištvo, Udobne hiše po naročilu). Bil je zelo sodoben in vizionarski, njegovo razmišljanje pa ni bilo usklajeno s takratno akademsko in uradno arhitekturno kulturo. Dejstvo, da je bil tako uspešen, je imel za napako, ki si je ni nikoli odpustil.
V petdesetih letih je z drugim nebotičnikom, Palazzo Montecatini, in Pirellijevo stolpnico (nebotičnik iz armiranega betona je bil takrat najvišji na svetu) postal temelj sodobnega italijanskega gibanja ter je ustoličil svobodno in najbolj plodovito obdobje delovanja.
Gio je s strastjo delal vse do smrti leta 1979, najbolj znan pa je po enkratnem pohištvu s priročnimi dodatki (nočna omarica z vgrajenim vžigalnikom za cigarete) ter po elegantnih načrtih zgradb, ki so pogosto okrašene z barvitimi mozaiki, vzorci in motivi diamantov. Rad je uporabljal barve in domiselno izpeljeval svoje modele, ljubil je življenje in načrtovanje.
Svetel, racionalen in linearen Pontijev stil je mogoče opaziti tudi v nekaterih najnovejših modnih kolekcijah. Črte, volumni, oblike, geometrijski vzorci, vsi Pontijevi slogovni elementi so postali jezik blagovnih znamk, kot so Louis Vuitton, Fendi, Marni, Unique, Diane von Furstenberg, Dolce & Gabbana ...
Prevedla in priredila: Tadeja Jereb
