Haider Ackermann: »Čakam in se pustim navdihniti«

Ljubljenec modne elite, neprilagodljiv, a vedno glamurozen, si je za revijo Elle utrgal nekaj dragocenega časa in spregovoril o ...

Kaj mora imeti oblikovalec, da se njegova ustvarjalna pot v teh časih opiše kot vizionarska? Predvsem mora biti neodvisen, tudi radoveden, biti mora svetovljan, ki razume potrebe okolice. In vse te odlike je oblikovalec Haider Ackermann razvijal že od zgodnjega otroštva.

Rojen je bil leta 1971 v Kolumbiji, s svojo vietnamsko sestro in bratom iz Koreje pa je potoval in se izobraževal na različnih lokacijah po svetu (v Etiopiji, Alžiriji, Čadu), saj je njegov oče delal kot član mednarodne organizacije Amnesty International. Ko je dopolnil 12 let, se je skupaj z družino ustalil na Nizozemskem. Po končani srednji šoli se je preselil v Belgijo in v Antwerpnu vpisal študij modnega oblikovanja, ki pa ga je zaradi finančnih težav opustil po treh letih. In vendar to danes enega izmed najbolj zaželenih oblikovalcev ni ustavilo.

Kmalu je začel sodelovati z oblikovalcem Johnom Gallianom in nato postal asistent svojega nekdanjega učitelja Wima Nellsona. Skice in predloge je pokazal prijatelju Rafu Simonsu, ki ga je nagovoril, naj se loti samostojnega posla, ter mu pomagal pri nabavi materialov in posredoval kontakte oglaševalskih agencij. Svojo prvo kolekcijo je predstavil marca 2003 v Parizu, modna javnost jo je opisala kot lepo in sofisticirano. Leta 2010 ga je sam Karl Lagerfeld označil kot svojega mogočega naslednika pri hiši Chanel, tako da je bilo vsem jasno, da je Ackermanu uspel velik met.

Vaš stil oblačenja je zelo poseben. Si sami oblikujete oblačila?

Ne, sam poskrbim za njihovo kombinacijo. Nerad kupujem oziroma hodim po trgovinah, povabljen pa sem na številne modne revije ... Tam si zapišem številke oblačil, ki so mi všeč, in jih potem naročim.

Od kod izvirajo vaše ideje za oblačila, ki jih oblikujete?

Vedno znova si postavim vprašanje, kako želim živeti svoje življenje. Kombinacije potem sestavim glede na izkušnje, čustva, potovanja, trenutne misli in opazovanja. Kadar imam prazno glavo, se usedem na ulico, s seboj vzamem knjigo in se prepustim okolici. Čakam in se pustim navdihniti.

Kakšen je prvi korak pri snovanju nove kolekcije?

Asociacije, ki jih ubesedim, prihajajo kot navdih iz glasbe, šele nato sem pripravljen, da začnem besede pretvarjati v oblačila.

Kaj igra pomembno vlogo v vašem oblikovalskem svetu?

Glasba, umetnost, trenutno stanje sveta, aktualni dogodki, vse to močno vpliva name. Zgodovina in retro stil me ne zanimata, moda mora izražati sedanjost. Zakaj bi se z aktualno modo ozirali v čas šestdesetih? Živimo danes in zdaj! In tako me po drugi strani prav nič ne zanima oblikovanje kolekcije, navdihnjene s futurizmom.

Koliko na vašo modo vpliva vaše mednarodno poreklo?

Vidiš lahko le tisto, kar najdeš v sebi. Moda je zame forma, oblika, nič več in nič manj. Vsi imamo svoje vloge in oblikovanje je moja vloga. Moda ni umetnost in prav gotovo z njo ne rešujemo življenj. Morda izpolni sanje nekoga, da za trenutek pozabi na svoje vsakdanje življenje, vendar je tudi ta definicija pretirana.

Kot otrok ste se veliko selili. Kako ste se ob tem počutili?

Z vsako selitvijo sem odkril nov svet. To me je zagotovo 'označilo'. Ko sem bil v Afriki, sem vedno sodil med tiste 'boljše' otroke, bil sem najboljši v razredu, pozneje, na Nizozemskem, se je to spremenilo. Kar naenkrat me je doletelo: »Haider, ti si sanjač ...« Moral sem se hitro znajti v novih življenjskih okoliščinah, se naučiti jezika, obdal sem se z nekakšnim nevidnim ovojem, da se ne bi opazilo, kaj se dejansko dogaja v meni. To je bilo zame precej pomembno.

Ko ste se začeli ukvarjati z oblikovanjem, ste najprej pripadali tako imenovani 'črni avantgardi'.

Ja, na začetku sem bil precej negotov, želel sem ostati v senci. Deloval sem v nekakšni umetniški 'coni udobja'. Oblačila sem oblikoval tako, da sem ženskam omogočil, da skrijejo svojo ranljivost in se zavarujejo. Danes sem bolj sproščen in radodaren v odnosu s samim seboj. Osredotočil sem se na žensko zapeljivost, želim oblikovati oblačila, v katerih se bodo počutile poželjivo. To pa je konec koncev tisto, kar si vsi želimo.

Kaj torej sporočajo vaša oblačila?

Govorijo o eleganci, govorijo o notranjem miru.

Modna javnost na vaše kolekcije čaka z velikim pričakovanjem. Je to za vas velik pritisk?

Zadnji dve leti ga res občutim, zato ne spim več kot tri ure na noč. Moji dnevi so natrpani in tako turbulentni, da moram zvečer, preden grem v posteljo, najprej vse urediti in premleti. Vse, da ostanem na vrhu.

Šušljalo se je, da se je za vas in vaše delo zanimala velika oblikovalska hiša? Koliko je resnice v tem?

To so bile govorice. Ta trenutek je dobro tako, kot je. Stvari se bodo zgodile, ko bo čas zanje.

Kako pomemben je mentor za oblikovalčev uspeh?

Nujno potreben! Ko sem bil 'na praksi' pri Gallianu, sem se naučil, kako pomembno je najti svojo pot, odkriti svojo zgodbo in vanjo trdno verjeti. Šele ko verjameš vase, lahko s svojimi idejami prepričaš druge.

Kako vidite prihodnost mode?

O prihodnosti mode nisem razmišljal, na splošno pa sem precej optimističen. Poleg tega sem se naučil, da te kriza vedno pripelje do odkritja novih možnostih, zato ne smemo nikoli obupati.

Kako pomemben je internet v svetu mode?

Internet lahko 'modni proces' podpre, vendar menim, da ne more nadomestiti modnih revij. To je doživetje posebne vrst, deliš ga z vsemi, ki te obdajajo, v zraku je posebna energija, ki jo lahko občutiš le, če si tam prisoten. Spomnim se, da je Yoko Ono nekoč rekla: »Sanje, ki jih sanjaš sam, so samo sanje. Sanje, ki jih sanjaš skupaj z drugimi, so realnost.«

Priredila: Petra Windschnurer