Coco Chanel, simbol elegance in brezčasnega sloga, je v ozadju skrivala življenje, ki je šokiralo zgodovinarje.
Zahvaljujoč njeni mali črni obleki, znamenitim tvid kostimom in parfumu Chanel No. 5 je modna oblikovalka Gabrielle "Coco" Chanel zaslužna za preoblikovanje okusa moderne ženske 20. stoletja, njeno ime pa je postalo sinonim za brezhiben občutek za modo.
Ne spreglejte: Nove Nike superge v popolni jesenski barvi so že postale hit prihajajoče sezone
V zadnjih letih pa so deklasificirani dokumenti francoske vlade razkrili tudi njeno sodelovanje in tajno delo za nemško vojaško obveščevalno službo Abwehr med drugo svetovno vojno. Rojena v revščini leta 1883 in pri dvanajstih letih poslana v samostansko sirotišnico, je Chanel premagala težko otroštvo in že med prvo svetovno vojno debitirala s svojo vizionarsko žensko modo. Njen hiter vzpon jo je ponesel v družbo najmočnejših in najvplivnejših osebnosti Evrope.
S prijateljstvi z umetniškimi velikani, kot sta Pablo Picasso in Sergej Djagilev, ter s povezavami z Winstonom Churchillom in ljubimcem Hughom Richardom Arturjem Grosvenorjem, vojvodo Westminstrskim, si je Chanel utrdila položaj, ki ji je pomagal ohraniti nadzor nad svojim življenjem v času, ko se je Hitlerjeva vojska približevala evropskim sosedom konec tridesetih let.
Leta 1923 je v Monte Carlu spoznala vojvodo Westminstrskega, enega najbogatejših Britancev. Čeprav je bil poročen, sta Chanel in Grosvenor hitro začela afero.
Preberite si še: Jovanka Broz ni hotela spreminjati svoje pričeske: razlog, ki se skriva za tem, je res zanimiv
Razmerje z nemškim častnikom
Po okupaciji Pariza leta 1940 se je Chanel zapletla z baronom Hansom Güntherjem von Dincklagom, častnikom Abwehra. Zaradi te zveze se je naselila v luksuznem hotelu Ritz, ki je bil nemško poveljstvo, in obdržala trden položaj v visokih družbenih krogih. Dincklage ji je pomagal tudi pri reševanju osebnih zadev, med drugim pri prizadevanjih za osvoboditev njenega nečaka Andrea Palasseja, zapornika v nemškem taborišču.
Poleg tega zgodovinarji trdijo, da je Chanel želela izkoristiti antisemitistične zakone, da bi iz rok judovske družine Wertheimer povrnila nadzor nad donosno parfumsko linijo.
Agentka Abwehra
Leta 1941 je bila Chanel uradno registrirana kot agentka F-7124 pod kodnim imenom "Westminster". Pod krinko poslovnih obveznosti je odpotovala v Madrid, kjer je Abwehru posredovala informacije, zaradi katerih so bili njeni nadrejeni dovolj navdušeni, da so osvobodili njenega nečaka.
A njena prizadevanja za povrnitev parfumske industrije so propadla, saj so Wertheimerji lastništvo prenesli na nejudovskega Francoza Félixa Amiota.
Razkritje
Konec leta 1943 je bila vključena v misijo "Modellhut", kjer naj bi prek Churchillovih zvez posredovala signal, da si visoki SS-ovci želijo končati vojno. A ko je prijateljica Vera Lombardi razkrila Chanel kot nemško vohunko, je načrt propadel. Leta 1944 so jo francoske sile zaslišale kot "horizontalno sodelavko", a je bila izpuščena v roku nekaj ur.
Med zgodovinarji prevladuje prepričanje – čeprav za to ni trdnih dokazov – da je bilo njeno prijateljstvo s Churchillom nekakšen razlog, da je tako zlahka ušla, ne glede na to, ali je neposredno posredoval ali ne. Kmalu je odšla v Švico, da bi se izognila maščevanju, in tam ostala skoraj desetletje. Razmerje s Spatzom je nadaljevala še več let po vojni, nikoli pa ni bila uradno kaznovana zaradi svojih dejavnosti v času vojne. To tematiko pokriva serija The New Look, ki je izšla lani.
Ne spreglejte: Njihovega poljuba ne pozabiš nikoli: 2 horoskopska znamenja veljata za mojstra poljubljanja
Mnenje zgodovinarjev
Nekateri biografi in zgodovinarji so jo zaradi vsega tega očrnili, med drugim tudi pokojni Hal Vaughan v senzacionalistični knjigi iz leta 2011 z naslovom Sleeping with the Enemy: Coco Chanel's Secret War. Rhonda Garelick, ena najbolj natančnih in pronicljivih Chanelinih biografk, v delu Mademoiselle: Coco Chanel and the Pulse of History(2014) sklepa, da je Chanel verjetno verjela v nacistični cilj, poleg tega pa so jo vodili tudi preračunljivost, lastni interes in antisemitizem. "Domoljubje ji je vedno pomenilo manj kot moč," piše Garelick in dodaja: "Nikoli ni priznala posledic dejstva, da je poskušala proti lastnim poslovnim partnerjem uporabiti grozljive nacistične zakone o arizaciji."
Justine Picardie, avtorica biografije Coco Chanel: The Legend and the Life, ki je bila v novi izdaji izdana lani, in tudi biografije Catherine Dior z naslovom Miss Dior (2021), pa je za BBC Culture povedala: "Prelahko je reči, da je bila Chanel nacistka." Picardie verjame, da je bila Chanel prevelika anglofilka in da je preveč verjela v svobodo, da bi sprejela nacizem, čeprav je pragmatično izkoristila nacistične povezave. Operacija Modelhut je, kot pravi Picardie, "zanimiva, vendar je v resnici ne definira", poroča BBC.
