Mladi kantavtor bogati naš svet s pesmimi, ki bodisi razgibajo ustne kotičke ali pa orosijo oči na najlepši način. Naj pri tem dodamo, da so videospoti zanje pravi vizualni mejnik pri nas. V njegovem slogu: »Dragi prijateljčki in prijateljčke, uživajte v branju.«
Predvidevamo, da na ta vprašanja odgovarjate na 'pondelk', saj ste bili zadnje dni na snemanju. Si želite, da bi bil danes dan, ki bi prišel za nedeljo in pred ponedeljkom?
Ta dan si zaželim večkrat na teden. Odgovor pa je, da 'rabl bi dan več met', kot pravi Mark (Vazz), dokler ta ni deloven, seveda!
Kdaj si napisal prvo besedilo?
Osmi razred osnovne šole, takrat sem pisal večinoma v angleščini, besedila se na srečo ne spomnim. (smeh)
Kdaj pa prvo pesem?
Enako kot prvo besedilo, saj večinoma pišem oboje skupaj. Šele pred kratkim sem napisal nekaj besedil brez glasbene spremljave.
Kdaj se je zgodil tvoj prvi nastop?
Da sem nastopil s svojo glasbo in pel svoje besedilo, je bilo to 21. februarja 2013 v baru, ki ne obstaja več. Takrat smo imeli srednješolski bend, odpel sem en komad, najbrž slabo. Imeli smo občutek, da smo zmagali v lajfu. Eden izmed lepših spominov.
Kot kitarist ste bili del številnih zasedb, s tem pa ste se preizkusili v različnih žanrih. Kako dolgo je trajalo, da se je izkristalizirala vaša kreativna vizija?
Da je postala takšna kot je sedaj, okoli štiri leta. Je pa bila vizija že prej, a le drugačna, tako kar se tiče smeri, kot tudi nivoja ustvarjanja. Ko slednjega dosežeš, ta hitro postane “normalen” in potem ciljaš višje.
Odraža vaš prepoznavni zvok (se potrudim: nostalgičen indie pop) vašo osebnost ali je ta le podaljšek nje, če sploh?
Mislim, da oboje. Cilj večine umetnikov je, da z glasbo izrazijo sebe, velikokrat tiste dele, ki jih v vsakodnevnosti težje izrazijo, glasbeni medij pa, vsaj meni, to omogoča. V življenju stalno igramo neke vloge, skozi glasbo pa bolj iskreno izrazim vse odtenke sebe in svojih občutkov.
Je bil jazz ljubezen na prvi posluh?
Jazz je širok pojem, v najširšem pomenu je del vseh zvrsti. V začetku me je pritegnil, ker me je zanimala glasbena teorija, kasneje pa sem ga vzljubil kot poslušalec. Nato je bil nekaj let moja ljubezen, danes pa na poznavanje jazza in njegovih glasbenih principov gledam predvsem kot na orodje, ki mi omogoča glasbeno raznolikost, se pa od njega v zadnjih letih žanrsko odmikam.
Izjemno spretni ste z besedami. Se je to kazalo že pri vaših esejih na gimnaziji Poljane?
Toliko kot sem spreten z besedami, sem tudi nespreten in površen pri slovnici. (smeh) Ravno zato je bil moj talent za pisanje relativno skrit in vezan na glasbo, ki pa sem jo pisal že pred gimnazijo (o kvaliteti raje ne bi). Ker je moja mama lektorica, sem jih predvsem poslušal zaradi narobe postavljenih vejic, ki pa se jih v pesmih na srečo ne sliši. Na splošno pa sem bil vedno bolj spreten v pisanju pesmi in poezije, kakor v pisanju drugih literarnih oblik.
Najljubša slovenska beseda? Zakaj?
Dvojina. Ker ni nikoli osamljena in ker poimenuje jezikovni koncept, ki daje slovenskemu jeziku neverjetno zmožnost nians pri izražanju medosebnih odnosov.
Vaši videospoti so vizualno zelo močni, saj pri njih sodelujete z odličnimi domačimi kreativci. Je prednost domače glasbene scene prav to, da se lahko ustvarjalec z dobrim delom relativno hitro uveljavi in poveže z “enakoustvarjajočimi”?
Menim, da je hitrost uveljavljanja in sama uveljavljenost zelo relativen pojem, ki ga vsak dojema po svoje. Ima pa seveda intimnost slovenskega trga svoje pluse (in svoje minuse). En od plusov je, da se vsi poznajo in če ti je nekdo všeč, lahko večino časa dejansko dobiš njegovo številko, ga srečaš na dogodku in so odnosi morda bolj osebni in casual, kakor na nekem stomiljonskem glasbenem območju.
Neločljivi del glasbenega posla je danes tudi prisotnost na družbenih omrežjih, ki vam gre dobro od rok, saj se zdi vaša vsebina avtentična. Kako ste se navadili na ta del?
Iskreno, težko. Nisem tip človeka, ki se rad fotografira, že od malega nisem nikoli rad gledal svojih slik. Instagram sem spoznal relativno pozno in mi je bil dolgo res muka, ampak sem spoznal, da brez tega ne gre. Večino sodelovanj in glasbenih poznanstev sem sklenil prav prek Instagrama. Na neki stopnji sem našel način uporabe, ki mi ustreza in mi ni preveč 'cringe'.
View this post on Instagram
Si zavrtite Vse je uredu, ko nekaj ni uredu? (Poslušate svoje pesmi?)
Uf, dobro vprašanje. Svoje pesmi zelo rad poslušam, preden izidejo. Ko posnameš vse, nastopi tista 'hype' faza, ko pesem doseže neki prej neslišani nivo. Težava pa je, da jih v času produciranja tolikokrat analitično poslušam in iščem napake, da imam komada po izidu po navadi za nekaj časa dovolj. Definitivno pa ga raje igram kot poslušam.
Eden od vaših vzornikov je Vlado Kreslin. Če bi zdaj pili kavo z njim, kaj bi ga najprej vprašali?
Smešno, ravno pred kratkim smo snemali v studiu in dan po tem, ko smo odšli, je v njem snemal Vlado. Sicer bi ga najbrž vprašal, kako je kaj. Nimam posebnega vprašanja zanj, bi ga pa seveda zelo rad spoznal in razglabljal z njim o glasbi.
Iščete zgodbe ali te najdejo vas? Ste v njih radi protagonist?
Zgodbe najdejo mene, včasih me najdejo ravno, ko se uležem k počitku in moram potem spet vstati in pisati. Ker je glasba moj način izražanja, sem vedno rad protagonist v njej, tudi ko je tematika žalostna. Hkrati je glasba tudi način predelave čustev in shranjevanja spominov. Nekatere pesmi me odpeljejo v točno določene trenutke mojega življenja, kot bi gledal film, ki je prek glasbe posnet v mojih možganih.
Najboljši ambient oziroma okoliščine za poslušanje vaše glasbe po vašem mnenju?
Na mojem koncertu v Orto baru, haha. Če to ni mogoče, pa predlagam poslušanje v miru, brez motilcev, na slušalkah ali z dobrimi zvočniki, z osredotočenostjo na besedilih. Prihajajoči album pa definitivno od začetka do konca. Sploh zato, ker mislim, da lahko na njem vsak najde svoj pogrešani delček srca.
Konec septembra boste predstavili album Delček srca na svojem največjem koncertu do zdaj. Najprej, kateri delček srca?
Delček srca, ki mi ga je uspelo pretopiti v besedila in glasbo. Delček srca, ki ga tvorijo vsi ljudje, ki z mano glasbo ustvarjajo, jo poslušajo in me podpirajo. Delček srca, ki si ga želim prek glasbe podeliti z drugimi, da jih nasmeji, spravi v jok in potem potolaži.
Kako se bo omenjeni koncert razlikoval od tistega v Cukrarni, o katerem se še vedno govori?
Koncert v Cukrarni je bil res mega, ampak v Orto baru bomo šli še korak dlje. Več novih komadov, izvedba na še višjem nivoju, pompozno intimen šov s širšo zasedbo in še več ljubezni. Pridejo tudi ekskluzivni gosti, ki jih v Cukrarni ni bilo. In pa nov 'merch', ki bo res luštkan. In, seveda, nov album tudi v fizični obliki.
Teci teci tecite torej po karte za omenjeni Blažev koncert na tole povezavo!
Pripravila Ajda Gregorc, fotografije Urša Premik, Jan Filip Jordan Frangeš, Eva Kučera Šmon in osebni arhiv