Barve so njeno življenje.
V modnem svetu že od nekdaj velja pravilo, ki ga vsi kreatorji bolj ali manj upoštevajo: poletne kolekcije so svetle in živahne, zimske pa nekoliko bolj umirjene in temne. Agatha Ruiz de la Prada pa je prepričana, da so pravila narejena zato, da jih lahko kršimo.
Na milanskem tednu mode je njeno zakulisje prava zmeda barv in vzorcev. Pogledam oblačila, ki visijo na obešalnikih, in nikoli mi ni jasno, kaj pravzaprav visi. Neobičajne oblike in prav tako izvirni materiali podarijo garderobi unikatno obliko. ‘Odbita’ pokrivala, očala s srčki in obeski ter fluorescenčne nogavice pa so samo še pika na i. Agatha Ruiz de la Prada zagotovo spada med najbolj izvirne kreatorje, kar smo jih srečali v Milanu.
Ob njej pomislimo na barve, dobro voljo in pop art, zlasti na dela Andyja Warhola. Za Agatho so barve življenje, zato so nepogrešljive tako v poletnih kot zimskih kolekcijah. V novi zimski kolekciji prepoznamo močan vpliv del Andyja Warhola, pa tudi pridihe Lichensteina in španske movide. Kolekcija izraža prepričanje, da je moda manifestacija umetnosti, in ko umetnost seže do občinstva, se spremeni v modo. Agathina osebna filozofija je bila odlično predstavljena na retrospektivni razstavi na milanskem trienalu.
Vsakič, ko pogledam na vašo modno brv, se sprašujem, kdo je ženska, ki bo nosila vaše kreacije. Resnici na ljubo, niso primerne za vse priložnosti . .
Res je, v Italiji jih težko prodam, v Španiji pa nekoliko lažje, morda tudi zato, ker so ženske bolj odprte, polne želje po eksperimentiranju in niso obremenjene s tem, kaj mislijo drugi. Moje kreacije so primerne za vrtno zabavo, noč v diskoteki, za drugačno poroko ali glamurozno priložnost. Možnosti je veliko, vsaj meni se dozdeva, da je tako, čeprav jih ženske včasih ne opazijo.
Od kod izvira želja po intenzivni barvi, ki je že od začetka vaš zaščitni znak?
Najbrž iz umetnosti. Všeč so mi moderna umetnost, skulpture, slike, fotografije, vse, kar je povezano z eksperimentiranjem. Barve so zame življenje, luč, moč in seveda tudi veselje. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj smo pozimi vsi odeti v črno, rjavo ali sivo barvo.
Ne razumem, od kod prihaja ta želja po žalostnih barvah, zakaj bi bili vsi turobni pozimi, ki je že sama turobna in siva. Ko se otrok rodi, ga nikoli ne oblečemo v črno pižamico, čeprav je rojen pozimi, temveč mu takoj podarimo barve, ki izražajo veselje. Zato ne razumem, zakaj se odrasli oblačijo v temne barve. Zimo bi prej odgnali, če bi bili vsi barviti.
Ponujene kombinacije so tudi sicer zelo pogumne.
Prihajam iz Madrida, sem temperamentna ženska, zato je zame moda tudi igra. Navdihe črpam na potovanjih po Mehiki in Kolumbiji, južnjaško razpoloženje pa predelam v potiske, mavrico barv in grafične učinke. Pop, folk in visoka moda so gesla moje mode.
Poskušam ostati zvesta sodobni umetnosti in umetnikom, ki so navdihnili moje delo, recimo Picasso in Warhol pa tudi Nicki de Saint Phalle. Menim, da so nekateri kosi narejeni le za modno revijo, zato so tudi bolj ‘odbiti’, v redni prodaji pa boste našli veliko nosljivega, kot je prefinjen večerni del z lesketajočimi se materiali. Ogromno je svile, svilenega tafta, svile s kovinsko nitko ali mešano z lanom in ročno poslikane: možnosti je veliko in vse so zabavne.
Poleg mode vam je pri srcu tudi oblikovanje notranje opreme in pohištva. To pomeni, da lahko gresta moda in pohištvo z roko v roki?
V sodobni dobi je najlepše, da lahko vsak človek počne veliko stvari. Ko sem začela, sem bila le modna oblikovalka, danes sem artist, umetnik. Globalizacija se je dotaknila tudi mode, zato lahko danes modni kreatorji delamo vse. Veliko se ukvarjam z otroško kolekcijo, ki je svet zase. Obožujem svinčnike, zvezke in puščice, namenjene mladim in razigranim. In seveda pohištvo, dodatke za dom, posteljnino.
V moji glavi ni meja, fantazija in domišljija sta brez omejitev, vedno se spomnim kaj novega, zato mi prijatelji pravijo, da sem kot vulkan, saj sploh ne vem, kako je biti na miru. Moda in umetnost sta od nekdaj tesno povezani, dihata skupaj, druga brez druge ne moreta obstajati. Menim, da bi moral vsak modni oblikovalec poskusiti pot kreiranja na drugem področju, ker je to odlična vaja za možgane, odprejo se nove poti, dobimo novo vizijo in potem tudi lažje kreiramo obleke.
Lani je prav v Madridu nastala velika polemika zaradi presuhih deklet, ki naj bi bila zdaj nekoliko bolj ‘zdrava’. Ali to upoštevate?
Ne, nisem opazila nobenih sprememb. Težava je v tem, da nam agencije na kastinge pošiljajo samo suhice. Ne preostane nam nič drugega, kot da izberemo tiste, ki so nam najbolj všeč. Pri meni je pomembno to, da je manekenka več kot obešalnik za obleko: imeti mora dušo. Ko je na koncu piste, se mora nasmejati, koketirati s fotografi, predvsem pa izraziti veselje, ker ima na sebi barvito, razigrano obleko, ki je polna dobre energije. Najbrž ste opazili, da so moje manekenke vse nasmejane.
Kaj najraje počnete v prostem času?
Berem, rišem, potujem. Včasih sem zaprta v hotelski sobi in se zazrem v umetniško sliko. Gledam jo in ugotavljam, kakšne so bile misli slikarja, kako bi lahko sliko spremenila v obleko. Všeč mi je sedeti na balkonu in opazovati naravo, pustiti času, da teče počasneje. Všeč so mi drobni trenutki, ki pa so samo moji.
Že dolgo ste na modni sceni. Kaj vas pri modi še vedno privlači?
Dejstvo, da ne vem, kje bom jutri in kaj bom počela. Pa tudi to, da se enkrat na mesec zbudim in sem tako utrujena, da bi najraje vse skupaj pustila. Potem pa ugotovim, da bi bila brez mode mrtva. Kaj pa bi počela? Prižgala bi televizijo in videla kup zimskih revij v črni barvi . . kakšna depresija! Vem, da me marsikdo ne razume, Italijani me vidijo in pravijo: »Ah, prihaja Španka.« Mislim, da smo vsi še vedno premalo pripravljeni sprejeti drugačnost, tako v modnem kot v vsakdanjem svetu. Kar je neznano, je še vedno povezano s strahom, ker je pred neznanim še najlažje bežati.
Včasih imam občutek, da nekateri gledajo moje kreacije, a bi to najraje počeli na skrivaj, ker ne vedo, kako se odzvati. Meni se zdi vse skupaj smešno: bodi to, kar si, izražaj to, kar želiš, verjemi v stvari, ki te osrečujejo. Življenje je zelo preprosto, mi pa si ga po nepotrebnem zapletamo.
Lorella Flego
Fotografije Imaxtree in Agatha Ruiz de la Prada
ELLE september 2008
Novo na Metroplay: “Peti v maternem jeziku mi je v izziv” | MAJA KEUC, ELLE GLASBA 2024