Dekleta iz pisarne: Lahko prijetna sodelavka napreduje v najboljšo prijateljico? Razloge za in proti je raziskala naša novinarka

Najboljša prijateljica v službi je drugačna kategorija prijateljev kot najboljša prijateljica s plesnih vaj, najboljša prijateljica iz srednje šole ali najboljša prijateljica na fakulteti. To je oseba, s katero preživite več časa kot s komerkoli drugim, razen morda s partnerjem, s katerim živite (in to je velik morda).

Najboljša prijateljica v službi pozna vsako stvar, ki jo pojeste na dan – ker je en sedež, eno mizo ali eno pisarno stran, ko to počnete. Tolaži vas po sestankih, zaradi katerih ste se pognali na stopnišče, da bi jokali. Lektorira elektronska sporočila, ki jih želite poslati šefu s prošnjo za povišico, in sedi poleg vas na sestankih, medtem ko druga drugi le s pogledom sporočata svoje misli in si pošiljata meme novega vala delovne antivneme generacije Z. Veste, da ji je hladno, ker se pritožuje, da pozimi slabo grejejo, in dobro poznate destinacijo njenega naslednjega potovanja, ker o tem govori že več mesecev. Verjetno vam ni ušel prepir z njenim fantom in boste prvi, ki boste to izvedeli, še zlasti če imate močno empatijo. Zagotovo boste vedeli, da prenavlja stanovanje ali da sanja o tem, da bi šla na koncert.

Skratka: delita si skrivnosti, tako kot to počnejo pravi prijatelji.

Z vami se travmatično poveže ob množičnih odpuščanjih in je vaša izbrana fotografinja na prazničnih zabavah v podjetju. Sodelavka je v tem pogledu popolna zaveznica in skupno pritoževanje – priznajmo si – ne le olajša težave, temveč tudi ustvari močno razumevanje, za to pa je potrebnega veliko zaupanja. Veliko klepetate in verjetno poznate vsako podrobnost o rojstnodnevni zabavi, ki jo načrtuje, na katero boste ali pa ne boste povabljeni (čeprav jo boste v pisarni zagotovo zasuli s piškoti in šampanjcem).

Ko sem leta 2020 postala spletna urednica, sem to najprej povedala sodelavkama Ani in Katarini. Lahko bi poklicala tudi mamo ali hitro poslala sporočilo v skupni klepet nekaj najbližjim prijateljicam. Toda Ana in Katarina sta me nestrpno pričakovali v klepetu na Instagramu, medtem ko sta vedeli, da po telefonu ravno poslušam veselo novico. Več tednov sta me spodbujali in dolgo verjeli v vame. Ko se je moj klic končal, se mi je zdelo naravno, da jima povem novico. Deževale so sličice šampanjca, srčkov, konfetov in dlani, ki ploskajo. Takrat sem naznanila, da ko bomo naslednjič vse tri v Ljubljani, proslavimo s tortico, kot smo to počele ob številnih pomembnih in malo manj pomembnih trenutkih v sicer nekaj kratkih letih našega skupnega dela.

Prijateljstva na delovnem mestu imajo večji vpliv na vašo srečo, kot se zavedate.

Najboljši prijatelj v službi je v številnih pogledih vaš najtesnejši zaveznik, zaupnik in, da, prijatelj. Vendar se takšno prijateljstvo le redko razširi prek meja delovnega mesta. Nikoli me ni motilo, da večina mojih najboljših prijateljev iz službe ni prešla v krog mojih prijateljev zunaj službe. Naša debata je klub temu brez filtra spolzela v povsem osebne vode, ko smo debatirale o temah za članke, ki jih bomo pisale v reviji, in tako marsikaj izvedele o sladkih in sočnih skrivnosti zasebnega življenja, ali na poletni večer kot najstnice klepetale ob kozarcu vina in ocvrtem krompirčku. Bila sem povsem zadovoljna s prostorom, ki so ga zasedale v mojem življenju: večinoma v pisarni, kjer smo si delile vrečko bombonov, ki jih je zdaj ena zdaj druga prinesla s potovanja, medtem ko smo se skupaj bližale rokom za oddajo člankov.

Potem je pandemija prekinila pisarniško življenje, kot smo ga poznali. V prvih dneh, ko so vsi mislili, da bo vsega tega kmalu konec, so tedenske vesele urice preko Zooma ponujale upanje, da bodo ekipe lahko ponovile občutek skupnega bivanja v pisarni. Namesto tega smo vedno bolj izklapljali kamere in se utišali, glavni cilj vsakega delovnega dne pa je postal opraviti svoje delo in nato zapreti prenosni računalnik. Prekinjanje naših navidezno neskončnih seznamov opravil, da bi se pogovarjali o tem, kaj smo počeli ob koncu tedna ali kaj si mislimo o novi kolekciji te in te modne znamke, je postalo, odkrito povedano, izčrpavajoče. Zaradi tega so trpeli naši odnosi s sodelavci. Ali pa so se vsaj spremenili.

Tehnologija nam je nedvomno dala več možnosti za ohranjanje stikov kot kdaj prej, toda kakšne so globine teh povezav?

Ali lahko kdaj nadomestijo tolažbo v kopalnici po neuspešni predstavitvi projekta ali kukanje čez ramo, da bi se skupaj nasmejali smešnemu memu?

Tako smo se morali zadovoljiti z domačimi in ne več eksotičnimi piškoti, ki so s sodelavko pripotovali iz tujine, če smo želeli piti kavo, smo si jo morali skuhati sami, saj ni nihče več vsako uro zavpil »Kdo bo kavo?«, naši spontani klepeti pa so se spremenili v označevanje sodelavk na Instagramu, da pokažejo, kaj nosijo na ta dolgočasen karantenski dan. Nikogar nismo imeli, da bi se mu lahko pritoževali nad razmočenim ocvrtim filetom osliča, ki se je na poti do pisarne skoraj popolnoma olupil med zrni riža. Seveda smo se pogovarjali o koncu sveta in čustvenih posledicah poročanja o smrti in uničenju. Toda že dolgo ni bilo več slišati ponedeljkovih "Kaj si počela čez vikend?" ali improviziranega deljenja navdušujočih novic. Bili smo preprosto ... sodelavci.

V zadnjih dveh letih sem to zanesljivo tovarištvo zelo pogrešala, bolj kot karkoli drugega v svojem osebnem delovnem življenju.

Pogrešala sem srečanja, na katerih smo iz debatiranja o službenem problemu neopazno spolzele v priznavanje najbolj groznih trendov, ki smo jih nosile kot najstnice, in se pri tem histerično smejale. Predvsem pa sem pogrešala majhne, vsakdanje stike, zaradi katerih je bilo tako zabavno hoditi v službo: spodbudne pogovore na stranišču in popoldanske kavice, pa tudi prisiljen smeh ob groznih šalah, potem ko so nam sestanki, ki so se zvrstili tisto dopoldne, opekli možgane. Pomanjkanje najboljših prijateljev na delovnem mestu je bila zame presenetljiva pomembna izguba v velikem morju žalosti, ki smo jo vsi doživeli po koncu zaprtja zaradi covida.

Zato sem čutila neskončno olajšanje, ko sem se nekega dopoldneva usedla v rešilni čoln v obliki skoraj dvournega naključnega telefonskega pogovora z Ajdo. Ne spomnim se več razloga, zakaj sem jaz poklicala njo ali ona mene, vem pa, da sva v nekaj minutah prešli v pogovor o najinih najglobljih čustvih in po 30 minutah sva že jokali in tulili v telefon: »Jaz tudi, pri meni je enako, točno tako, jaz tudi!« Od takrat sva prijateljici. Pa ne samo na delovnem mestu.

Naše družbeno življenje je prepleteno z različnimi vezmi, nekatere so zavarovane z 20 zankami, druge visijo na nitki.

Prijateljski odnosi so med najpomembnejšimi v našem življenju, odnosi, zaradi katerih rastemo in odkrivamo užitek v deljenju in soočanju. Imeti prijatelje je pomembno za naše psihofizično dobro počutje, kar dokazujejo številne študije, ki prijateljstvo uvrščajo med najpomembnejše dejavnike dobre kakovosti življenja, kar vpliva tudi na naše zdravje. Občutek prijateljevanja v pisarni pa je precej podoben zaljubljenosti ali novi simpatiji, ko ugotoviš, da te povezujejo malenkosti, ki jih prej ni bilo.

Hočeš nočeš z njimi preživimo (vsaj) osem ur na dan, zato zlahka razumemo, kako pomembno in spodbudno je lahko sklepanje prijateljstev s sodelavci.

Sodelavci so posebna vrsta ljudi, ki so nam jih vsilili in smo z njimi pristali po sili razmer. Lahko so naših let ali pa tudi ne, morda (običajno ne) poslušajo isto glasbo, pogosto nas nadlegujejo s fotografijami svojih otrok in morajo, ampak res morajo se potruditi, da nas spomnijo, da smo bodisi novi v poslu ali pa smo začetniki, torej 'nek red je treba poznati'. Ne glede na to, ali jih imamo radi ali ne, so naš vsakdan, ljudje, s katerimi si delimo prostor in o katerih se pogovarjamo, ko ta prostor zapustimo. In kaj, če so nam nekateri res všeč in si jih želimo za prijatelje?

Star kitajski pregovor pravi, da je sklepanje prijateljstev na delovnem mestu pot brez povratka. "V službi moraš biti resen" ali "v pisarno ne hodiš, da bi sklepal prijateljstva" sta še dva od priljubljenih klišejev, ki so prispevali k ustvarjanju hladne in sive podobe o delovnem mestu. A tako kot je generacija Z iz prostora sodobnega delovnega okolja izbrisala rek "delaj, kot ti rečejo", tako je ideja, da se delo in prijateljstvo ne smeta mešati, že dolgo obtičala v dvigalu stavbe, v kateri delate.

Ker je koncept 40-urnega delovnega tedna tako rekoč izginil (vedno več nas dela pet ali celo deset ur več kot toliko), so prijatelji v službi lahko svež veter in rešilna bilka v boju s sindromom izgorelosti.

Temu v korist ne nazadnje govori vse več študij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem medsebojnih odnosov na delovnem mestu. Prijateljstva na delovnem mestu služijo kot varovalo med vami in posledicami stresa pri delu. S tem varovalom se izboljša sposobnost obvladovanja, upravljanja pod pritiskom in uživanja na delovnem mestu.

Pod sloganom "posel delajo ljudje" so številna podjetja prepoznala koristnost grajenja prijateljskih odnosov in uvedla prakso team buildinga, ki vključuje različne zabave za zaposlene z namenom spodbujanja in razvijanja pripadnosti podjetju. Za marsikoga to ne bo vplivalo na povišanje plače, bo pa zagotovo vplivalo na samozavest. Realno gledano, ne glede na to, kako čemerni ste v pisarni, ali blestite na nogometnem igrišču in branite barve svoje ekipe, obstaja velika verjetnost, da ste od ponedeljka zvezda sektorja, kar vam lahko celo nariše nasmeh na obraz in vas premami deliti kosilo s sodelavcem.

Tako je na primer raziskava, ki jo je leta 2022 izvedla agencija Gallup v ZDA, pokazala, da tkanje prijateljstev na delovnem mestu prinaša občutek zadovoljstva polovici zaposlenih. V isti raziskavi je le deset odstotkov vprašanih dejalo, da čutijo mir in spokojnost, dokler so njihovi odnosi z drugimi sodelavci strogo profesionalni. Ne glede na to, ali jih vidite kot ramo za jok po neuspehu na sestanku ali ob grozi e-pošte, poslane napačni osebi, ali soborca, s katerim lahko ob koncu delovnega tedna popijete džin tonik, občutek pripadnosti v pisarni pomaga ustvariti prepričanje o smiselnosti sistema 'v tem smo skupaj'. Po raziskavi, ki jo je izvedel Linkedin, kar 46 odstotkov zaposlenih po svetu meni, da je tovrstna solidarnost predpogoj za srečo (beri ohranjanje zdrave pameti).

Skratka, prijateljstvo spodbuja zvestobo skupini, kar posledično povzroči večjo disciplino in predanost – povsod, tudi v službi.

V nasprotju s tistimi, ki na vse raje gledajo brezbrižno s strani, verjamem, da so stvari veliko lažje, če jih delaš s strastjo, in sem prepričana, da lahko to pripomore k uspehu. Iz izkušenj vem, da imeti prijatelje v službi pomeni imeti nekoga, ki vam stoji ob strani, s katerim se lahko nasmejite vsemu, tudi bedi, v katero ste padli, ker vam zamuja plača. Pomirja me dejstvo, da je poleg mene nekdo, ki ve, kaj pomeni pisati tekst do enih zjutraj, in to, da že leta ne vem več, čemu služi vikend. Verjamem, da me nekdo resno posluša tudi, ko se pogovarjam sama s sabo, in se spomni na moj rojstni dan. Trdno verjamem v prijateljstvo med kolegicami, ki, prepričana sem, lahko obstaja tudi brez grenkobe, brez strahu, da ti bodo kaj vzeli, brez tesnobe, da moraš na poti do cilja vedno pokazati še malo več, da bi drugemu nastavil nogo.

Obstaja torej nešteto načinov za vzpostavitev prijetnejšega vzdušja, ki bo obarvalo poslovno sivino. Poslušajte svoje instinkte in vlagajte v medosebne odnose. Ne glede na to, ali gre za globoko prijateljstvo ali preprosto spoštovanje, lahko rečemo, da (ne da bi za to potrebovali preveč raziskav, izhajajoč iz odnosa zaupanja in medsebojnega poznavanja) stvari običajno potekajo bolje. Ena stvar je jasna: tudi če si ne želite prijateljev v službi, bi si v službi želeli še manj sovražnikov. Dovolj dober razlog, če nič drugega, da za začetek sodelavca povabite na kavo, kajne?

Fotografija: Profimedia

Preberite še: 5 najboljših pričesk za ženske v 40-ih: Imajo pomlajevalni učinek in poskrbijo, da ste videti super trendi

Priporočamo tudi: Harry in Meghan bosta pobesnela: Razkrite podrobnosti srečanja kralja Charlesa s princem Williamom in Kate Middleton

Morda vas bo zanimal tudi ta pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču