Ponovno se bliža čas za akcijo čisto vsakogar izmed nas! Za lepo, čisto in urejeno Slovenijo.
In ravno popis divjih odlagališč je eden ključnih projektov društva Ekologi brez meja in drugih partnerjev, ki delujejo na področju okolja.
Če poznate divje odlagališče, ga lahko na enostaven način prijavite tukaj. Navodila za enostavno prijavo odlagališč, ki jih že poznate, najdete tu.
Lahko se tudi načrtno odpravite v naravo in poskušate poiskati in natančno popisati čim več divjih odlagališč. Preberite si, kako iskati divja odlagališča.
Kaj pa če bi to leto postali popisovalec?
V vsaki slovenski občini potrebujejo tudi vsaj enega prostovoljca, ki bo obiskal vsa tista odlagališča, ki jih bodo prijavili občani. Na zemljevidu si lahko pogledate, katere občine še nujno potrebujejo prostovoljce za preverjanje prijavljenih odlagališč.
Če želite vi postati popisovalec v vaši občini, nam pišite na popis@ocistimo.si in sporočite, v kateri občini bi radi sodelovali. Povabili vas bodo na delavnico za popisovalce, kjer boste izvedeli vse, kar potrebujete za akcijo. Razpored delavnic za popisovalce si lahko ogledate tukaj.
Cilji letošnje akcije popisa divjih odlagališč so naslednji:
- Poiskati kar največ divjih odlagališč, ki jih doslej še nismo odkrili in popisali
- K iskanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja.
- V vsaki občini poiskati, izobraziti in opremiti vsaj enega popisovalca, ki bo od sedaj naprej enkrat na leto preveril vsa odlagališča na svojem območju.
- Vsa odlagališča v Registru divjih odlagališč oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej.
- Odkriti odlagališča, ki so najnevarnejša in opozarjati nanje toliko časa, dokler jih pristojne službe ne očistijo.
Vas zanima, zakaj je prostovoljski popis divjih odlagališč tako zelo pomemben?
Vsi vemo, da divja odlagališča močno škodijo našemu okolju. Divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Raziskava iz leta 2006 je znotraj vodovarstvenih območjih v občini Ljubljana odkrila preko 1000 odlagališč! Odpadke na divjih odlagališčih se pogosto namerno sežiga (npr. sežiganje kablov, akumulatorjev in gum z namenom pridobivanja kovin), s čimer se v zrak in tla sproščajo izjemno strupene snovi.
Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja. Divja odlagališča imajo tudi druge slabe učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo – zgolj iz občinskih blagajn se vsako leto nameni več milijonov evrov za sanacijo divjih odlagališč. Samo s tem denarjem bi lahko vsako leto ustvarili nekaj sto novih delovnih mest!
Nihče v resnici ne ve, koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji, kje so in kakšne odpadke vsebujejo. Zato tudi ni mogoče pripraviti načrta za boj proti njim. Več . .
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču