Na javnem pozivu Centra za kreativnost za kuratorski predlog predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 je bil izbran projekt M25, avtorske skupine v sestavi Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj. Strokovno komisijo je projekt, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev, prepričal zaradi odličnosti koncepta, izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti, predlog pa odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop.
Z namenom priprave nacionalne predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja, ki bo potekal med 7. in 13. aprilom 2025, je Center za kreativnost objavil javni poziv za izbor kuratorskega, oblikovalskega in izvedbenega predloga. Na javni poziv Izbor predloga za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja v letu 2025 so do roka oddaje 15. septembra 2024 prispele 3 prijave avtorskih skupin, z 38 predlaganimi predstavljenimi avtorji.
Člani strokovne komisije v sestavi Anja Delbello, Studio AA, Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo, Tina Rugelj, Studio Tina Rugelj, Luka Stepan, studio Sito in Vladimir Vidmar, Moderna galerija so na podlagi kriterijev poziva soglasno izbrali predlog, ki bo predstavljen na Milanskem tednu oblikovanja.
Slovenijo bo na največjem sejmu oblikovanja na svetu, ki ga letno obišče več kot 370.000 obiskovalcev iz 188 držav, zastopala avtorska skupina v sestavi: Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj, ki je komisijo prepričala s projektom M25. Skupina bo prejela nagrado v višini 5.000 EUR, za izvedbo predstavitve pa bodo na voljo produkcijska sredstva v višini 70.000 EUR. Drugo nagrado in sredstva v višini 1.500 EUR je prejel projekt Soft Spots, avtorske skupine v sestavi Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Neža Penca, Hana Čeferin in Anja Radović, tretjo nagrado v višini 1.000 EUR pa projekt Glava glavi, avtorske skupine v sestavi Urška Sadar, David Tavčar, Jure Sadar in Jure Kirbiš.
Strokovna komisija je v projektu M25, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev prepoznala odličnost koncepta, zaradi njegove izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti. Poleg dovršenega koncepta predlog odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop. Posebej izstopa živa in interaktivna predstavitev, v katero so vključeni tako vsi razstavljalci projekta M25 kot tudi obiskovalci Milanskega tedna oblikovanja. Interakcija med vsakodnevnimi kreativnimi procesi, ki se medsebojno povezujejo, dodatno obogati predstavitev in jo naredi bolj dostopno ter zanimivo. Komisija je v luči trajnostnega pristopa prepoznala tudi močno namero vlaganja v človeške vire, kar odraža usmeritev v razvoj znanja in sodelovanja, namesto v uporabo novih materialov. To kaže na dolgoročno vizijo projekta in njegovo odgovornost do trajnostne prihodnosti.
Raznolikost prijavljenih predlogov
Strokovna komisija je pozdravila raznolikost prijavljenih predlogov, raznoliko sestavo avtorskih skupin in namero naročnika, da s tovrstnimi javnimi pozivi odpira polje strokovnega delovanja za različne ustvarjalce ali avtorske skupine, identificira aktualne prakse in multidisciplinarne kolektive, ki se s svojimi predlogi odzivajo na aktualne izzive stroke, okolja in časa v katerem delujejo. Komisija je ocenila, da so vsi prijavitelji predstavili širok spekter zanimivih kuratorskih predlogov, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju slovenskega oblikovanja, s posebnim poudarkom na trajnostnih praksah ter vključevanju lokalnih materialov.
Izjava avtorske skupine projekta M25
Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj:
"Osrednji koncept slovenske predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 v ospredje postavlja inovativne, okoljsko in družbeno odgovorne oblikovalske prakse, ki se s procesi dela ne le preživljajo, ampak tudi gradijo in izboljšujejo svet okoli sebe.
Je začasna baza, kjer ustvarjalci z omejenimi sredstvi vztrajajo, se povezujejo in gradijo novo slovensko oblikovalsko identiteto. V ospredje postavlja socialni kapital in s tem povezan družbeni doprinos, ki ga predstavljene prakse generirajo. Zasnovan je kot odprt prostor, kjer so dejavnosti in procesi predstavljeni kot družabni dogodki.
Razstava temelji na načelih "action design" – pristopa, osredotočenega na praktično preizkušanje in prilagajanje idej v realnem času. Sodelujoči oblikovalci so s svojimi trajnostno usmerjenimi procesi ustvarili avtonomne prakse, ki presegajo trende in komercialne norme. Slovenija se skozi ta paviljon predstavlja v svoji družbeni in materialni raznolikosti ter prikazuje, kako lahko oblikovanje izhaja iz lokalnih virov, ponovne uporabe in naravnih materialov.
Paviljon poudarja pomen sodelovanja in soustvarjanja za uspeh v sodobnem oblikovanju, kjer vsako delo gradi bogat ekosistem ustvarjalnosti in trajnosti."
Projekt je del programov internacionalizacije CzK s katerimi želi center v izbore in predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja ter ustvarjalne produkcije vključiti raznolik razpon avtorjev mlajše generacije kuratorjev, oblikovalcev, kolektivov in drugih strokovnjakov, ki bodo skupaj s Centrom za kreativnost razvili končni koncept za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja na različnih mednarodnih prizoriščih.
Namen tovrstnih nacionalnih kuriranih predstavitev je pripomoči k prepoznavnosti slovenskega oblikovanja ter domačim ustvarjalcem z različnimi prireditvami in mreženjem omogočiti boljši dostop do mednarodnih trgov ali novih priložnosti. Strokovna komisija med prijavljenimi projekti izbere zmagovalca in podeli tri finančne nagrade v skupni vrednosti 7.500 EUR bruto.
Med drugim je bilo izhodišče javnega poziva, da predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja odraža nenehno spreminjajoče se razmere v oblikovanju, prispeva k sodobni mednarodni razpravi o oblikovanju in naj trenutno oblikovalsko produkcijo in stanje v Sloveniji poveže z mednarodnim diskurzom. Izhaja naj iz specifik lokalnega konteksta s poudarkom na aktualnih globalnih okoljskih, družbenih in tehnoloških tematikah ter dinamični naravi oblikovalskih praks. Da predstavitev slovenskih oblikovalskih praks in izdelkov predstavlja priložnost za razvoj ali predstavitev realnih in spekulativnih projektov, ki odražajo aktualne koncepte današnjega časa ali redefinirajo vlogo oblikovalske discipline s principi kritičnega, odgovornega in transformativnega načina delovanja.
O avtorjih skupine M25
Rok Oblak
Rok Oblak je končal študij industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in leta 2011 magistriral na programu uporabnih umetnosti na univerzi Emily Carr v Vankuvru, v Kanadi.
Med študijem se je specializiral za razvoj DIY kuhalnih peči za države v razvoju, izdelanih iz lokalne gline z uporabo doma izdelanih briketov iz biomase kot trajnostne energetske rešitve. Njegova projekta “Mdula” in “Holey Roket - open source vernacular design” sta prejela zlato medaljo na BIO19 ter zlato medaljo kanadskega generalnega guvernerja za posebne akademske dosežke.
Rok sedaj dela v Ljubljani, kot samostojni ustvarjalec na področju eksperimentalnega oblikovanja, keramike in razvoja izdelkov iz biomaterialov. Soustanovil je rokodelsko delavnico Levo in sodeluje v kreativnem laboratoriju Krater. Pod blagovno znamko Salto Dionys izdeluje omejene serije ekstrudirane dekorativne posode za dom. Vodi različne ustvarjalne delavnice in organizira pop-up trgovine za lokalne ustvarjalce. Deluje tudi kot mentor v Zelenem labu v Centru Rog.
Katarina Dekleva
Končala je magistrski študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo UL. Deluje v Sloveniji, njena oblikovalska praksa je multidisciplinarna, osredotočena na trajnostna načela in odgovorne posege, pogosto z vključevanjem participativnega oblikovanja, spodbujanjem okoljske ozaveščenosti, “naredi sam” pristopa, povezovanja ter vključevanja veščin izginjajoče kulturne dediščine in obrti.
Bila je članica kolektiva Regeneracija in delavnice Levo. Pod vplivom formalnega izobraževanja in radovednosti pogosto premišljuje uveljavljene prakse in prihodnost arhitekture, porazdelitev virov, vlogo predpisov in posameznika, a hkrati uživa v lastnih oblikovalskih nalogah.
Zaključeni in razstavljeni projekti vključujejo uporabo invazivnih rastlin (Prijateljski sovražnik), načrtovanje skupnostnih zelenih površin in dejavnosti (Užitni park Muste, Recept za park, Ilirska Bistrica), oblikovanje predmetov (Kozarec Zvonko, Design Dining) in nekaj stavb.
Boris Kralj
Boris Kralj je končal študij na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje - smer vizualne komunikacije. Magistriral je pri prof. Ranku Novaku iz celostne grafične podobe za družbeno kampanjo “Brez gensko spremenjenih organizmov!” Inštituta za trajnostni razvoj.
Tekom študija se je izpopolnjeval na Akademiji v Krakovu pri prof. Kunce iz oblikovanja poljskega plakata, ter na Ravensbourne University London na smeri informacijska grafika in celostna podoba.
Deluje v Ljubljani kot samostojni oblikovalec, sodeluje z Univerzo v Novi Gorici, podjetjem LoginEKO, in v vlogi umetniškega direktorja z agencijama Internavti in Votan. Njegov najljubši vizualni medij je plakat, njegova dela so bila razstavljena na bienalu plakata v Varšavi, festivalu Brumen in nagrajena na natečaju Plaktivat.
Bor Pungerčič
Bor Pungerčič je končal študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo UL. Tekom študija je za projekt prenove industrijskega objekta v Kubedu med ostalim prejel študentsko priznanje Piranesi na Piranskih dnevih arhitekture.
Po diplomi na FA je zaključil študij sodobnega plesa in performansa na mednarodni šoli Nomad Dance Academy in tri leta deloval kot scenograf in performer v Sloveniji in tujini. V letih 2010-11 je v Barceloni skupaj z arhitekturnim birojem MX-SI Architects pripravil projekt prenove Tovarne Rog v Ljubljani, v mestni Center kreativnih industrij. Za tem je 2011-12 sodeloval z Zavodom BIG kot urednik revije Hiše in kurator dogodka Oder 180 na arhitekturni konferenci BIG arhitektura ter na Mesecu oblikovanja. Skupaj z Alešem Čarjem in Ano Schnabl je urejal uradno publikacijo Življenje na dotik Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.
Skupaj z Majo Hawlina je v obdobju 2011-14 zasnoval, organiziral in izvedel serijo umetniško-aktivističnih akcij v javnem prostoru, s temami varovanja okolja, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva. 2018-21 je sodeloval z arhitekturno revijo Outsider kot pisec in strokovni sodelavec pri pripravi programa in organizator kulturnih dogodkov. 2021 pa je prevzel uredništvo strokovne revije za arhitekturo in oblikovanje Pro Bauhaus. Od leta 2015 dalje deluje kot samostojni arhitekt. Za svoje delo je skupaj s Petro Stojsavljević 2022 prejel Zlati svinčnik ZAPS.