Elle tokrat prinaša zeleno obarvano revijo, v kateri sledimo poti mode v prihodnost in prinašamo novičke o tem, kaj je novega v trajnostno naravnanem svetu, smo še vedno zeleni začetniki ali smo postali že pravi mojstri v sprejemanju praks, ki bodo zaščitile naše okolje, naš svet, naš planet.
Dokler s kovčkom v prtljažniku ne zavijete proti svoji izbrani obali, pa priporočamo, da majsko Elle vzamete na piknik in po okusni malici ob srkanju limonade preberete še skrbno pripravljene članke, v katerih novinarke Elle uredništva prepletajo osebne izkušnje z aktualnimi družbenimi dilemami. Nova Elle vas že čaka v vaši najbližji trafiki, za pokušino, kaj ponuja vsebina nove aktualne ELLE, pa si preberite uvodnik urednice Petre Windschnurer.
Do nedavnega sem verjela, da smo se ženske končno osvobodile potrebe po komentiranju, kako je videti naša soseda iz drugega nadstropja ali uspešna ženska z zavidljivo kariero, katere korake in življenje vestno spremljamo zgolj čez ograjo na spletu. Mogoče je bilo za to krivo dejstvo, da sem načrtno prenehala brati komentarje (naj se na tem mestu opravičim za neodzivnost na svojih profilih družbenih omrežij), ali pa sem z odstranitvijo večine opravljivih portalov s svojega bralnega menija živela v mehurčku, ki ga je v hipu počila odmevna objava na TikTok profilu Elle Slovenija. "O moj bog, kaj je naredila iz sebe ... škoda. A ne bi bila lepša z gubami, naravna? Tukaj je pa malo pretiravala s popravki. Stara je." Zgolj peščica jih je imela potrebo po tako 'vljudnem' komentarju, vsi preostali pa niso vredni niti, da jih še enkrat preberem. Sem si pa ob zardevanju zaradi resnično brezsramnih komentarjev dovolila pogledati profile najbolj zagretih kritičark. Za tistih nekaj, ki niso podlegle čarom anonimnega komentiranja s kavča, lahko rečem sledeče: Nobena ni bolj znana, nobena ni bolj urejena, nobena ni bolj uspešna in nobena se ne izraža bolje kot gospa, na katero so letele kritike. Zdi se, da je ključna beseda, ki povezuje vse komentatorje, zgolj nobena.
In če povsem zanemarimo pregovor, ki veli, da le čevlje sodi naj kopitar, se na tem mestu sprašujem, zakaj sploh potreba po zlivanju gnojnice na videz uspešnih žensk. Včasih imam občutek, da bo – ne glede na to, kaj bo ženska pod lučmi reflektorjev dosegla in naredila – najprej sledila kritika njenega videza. Če se odloči za sive lase in nenaličen obraz, bodo v prvi vrsti stale tiste, ki bodo vpile, da je stara in neurejena. Če se odloči za nekirurške in kirurše posege, bo neuravnovešena. Če se zanje ne odloči, jo bodo imele za ubogo. Če se požvižga na vse skupaj, bo veljala za grdo. Če se ne strinjamo z njenim mnenjem, pa si v svojem opisu verjetno zasluži vse zgoraj našteto. Sprašujem vas, kakšen je namen teh kritik. Verjetno razen tega, da se anonimna kritičarka takoj po tistem, ko pritisne pošlji, za hip počuti bolje v svojem ne tako uspešnem življenju, nikakršen.
Poleg smradu v komentatorskih logih pa tovrstni komentarji na široko razpirajo staro rano naše družbe, ki vrednost uspešnih žensk še vedno meri po tem, kako je ta videti, po domače povedano, je dovolj lepa, dovolj mlada, da si zasluži biti uspešna in da njen uspeh pospremimo s ploskanjem oziroma se komentarja vzdržimo. Patetično. Še več, s tovrstnim početjem (žalosti me, da so se pod tiste najbolj nesramne komentarje podpisale prav ženske) učimo rano mrcvariti tudi mlajše generacije, kar pomeni le, da celjenja še dolgo ne bo na spregled. Mar ne bi bilo lepše v komentar zapisati besed iz zgornjega naslova? Verjemite mi, zadovoljstvo takrat ne bo samo hipno!
Petra Windschnurer
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču