Zasnoval ga je profesor Shane Frederick s Princetonske univerze pred več kot dvema desetletjema. Ni ga zanimalo, kdo zna več matematike, temveč nekaj precej bolj subtilnega: kdo se bo ustavil, preden izreče prvi odgovor, ki mu pade na pamet. Prav zato ta preprost test s tremi vprašanji psihologi preučujejo še danes.
Tri vprašanja, ki delujejo povsem nedolžno
Preden pogledate rešitve, vzemite svinčnik in zapišite svoje odgovore. Brez goljufanja. Test deluje le, če ste iskreni do sebe.
1. Palica in žoga skupaj staneta 1,10 evra. Palica je od žoge dražja za natanko en evro. Koliko stane žoga?
2. Če pet strojev v petih minutah izdela pet naprav, koliko časa potrebuje 100 strojev, da izdelajo 100 naprav?
3. Na jezeru raste kolonija lokvanjev, ki se vsak dan podvoji. Če lokvanji v 48 dneh prekrijejo celotno jezero, v koliko dneh prekrijejo polovico njegove površine?
Rešitve, pri katerih se ujame večina ljudi
Žoga stane 5 centov. Najpogostejši odgovor je 10 centov, vendar matematika tega ne potrjuje. Če bi žoga stala 10 centov, bi palica stala 1,10 evra, skupaj pa bi znašali 1,20 evra. Pravilna rešitev je 5 centov: palica nato stane 1,05 evra, razlika med njima je natanko en evro, skupna cena pa 1,10 evra. Možgani imajo radi okrogle številke, zato vas odgovor 10 centov tako zlahka zavede.
Drugo vprašanje vas hitro napelje na odgovor 100 minut, vendar je tudi ta napačen. En stroj izdela eno napravo v petih minutah, ne glede na to, koliko strojev dela hkrati. Sto strojev bo zato v istih petih minutah izdelalo sto naprav. Pravilen odgovor je 5 minut.
Tretje vprašanje preseneti tudi marsikoga, ki je prvi dve rešil brez težav. Ker se kolonija lokvanjev vsak dan podvoji, je bilo jezero dan pred popolno prekritostjo prekrito natanko do polovice. Če je celotno jezero prekrito 48. dan, je bila polovica njegove površine prekrita 47. dan, ne 24. To je klasična past eksponentne rasti – ista, zaradi katere ljudje pogosto napačno presojajo obresti, širjenje virusov in druge podobne procese.
Kaj test kognitivne refleksije v resnici pove o vas
Bistvo testa ni rezultat, temveč trenutek med vprašanjem in odgovorom. Frederick je ugotovil, da imajo ljudje, ki pravilno odgovorijo na vsa tri vprašanja, skupno navado: za hip se ustavijo in preverijo, ali je njihov prvi odgovor res pravilen. Prav ta kratek premor pogosto loči približno 17 odstotkov ljudi od vseh ostalih.
Največja ovira ni inteligenca, temveč prevelika hitrost. Tudi zelo inteligentni ljudje pogosto odgovorijo napačno, ker so vajeni, da je njihov prvi občutek običajno pravilen, zato ga ne preverijo. Sposobnost, da za trenutek podvomite o svojem prvem vtisu, je lahko včasih prav toliko pomembna kot sam količnik inteligence.
Vir: krstarica.com
