Ste že slišali za Aschev preizkus?
Eksperiment, danes znan kot Aschev preizkus, je imel številne različice, a v osnovi je bil zelo preprost – preiskovancu so pokazali eno črto določene dolžine in tri druge črte. Njegova naloga je bila, da pove, katera od treh črt je enake dolžine kot prva prikazana. Pri tem ni šlo za majhno razliko v dolžini, temveč je bil pravilen odgovor povsem očiten, piše istorijskizabavnik.rs.
Preberite si še: Na videz nedolžen predmet v kopalnici je skrita nevarnost za zdravje: znebite se ga in zamenjajte z varnejšo alternativo
Preiskovanec je bil postavljen v prostor z drugimi sedmimi ljudmi, ki so bili v resnici sodelavci psihologa Solomona Ascha, česar preiskovanec ni vedel. Vedno je sedel na koncu vrste, tako da je moral slišati odgovore vseh pred njim. V prvem primeru, t. i. “kontrolni skupini”, je imel vsak preiskovanec nalogo, da poda svojo samostojno oceno – in približno 95 odstotkov ljudi je odgovorilo pravilno.
Veliko zanimivejši pa so bili rezultati, ko so Aschevi sodelavci imeli navodilo, da namenoma odgovarjajo napačno. Ko so preiskovanci slišali napačne odgovore vseh pred seboj, so tudi sami pogosto podali napačen odgovor. To se je zgodilo v kar 80 odstotkih primerov. Ko so jih vprašali, zakaj so pokazali na črto, ki očitno ni bila enaka prvi, so najpogostejši odgovori bili, da niso hoteli “izstopati”, pritegniti pozornosti nase ali povzročiti neskladja v skupini.
Nadaljnji eksperimenti so pokazali, da konformizem ni odvisen le od naloge, ampak tudi od števila ljudi v skupini. Učinek ene same osebe je bil zelo majhen (okoli 5 odstotkov). Če sta bila v skupini še dva človeka, se je konformizem povečal na 15 odstotkov, nato na 30 odstotkov pri treh in na 35 odstotkov pri štirih osebah.
Konformizem je bil odvisen tudi od dvoumnosti naloge. Asch je spreminjal razliko v dolžini primerjalnih črt. Večja kot je bila razlika, manj je bilo konformizma. Na splošno pa velja: težja in bolj nejasna kot je naloga, bolj se ljudje podrejajo večini.
Aschev zaključek je bil jasen – težko se je upreti pritisku skupine in ohraniti svoj “jaz” v množici.
