Na poti z Audijem A3

Kaj naj rečem, jaz, Audi in Nemčija smo očitno tesno povezani. No, da ne bo nesporazuma, nisem njegova delničarka, niti potomka njegovega ustanovitelja, se pa v Nemčijo rada zapeljem prav z audijem. Ker ne maram leteti po zraku, na cesti pa vseeno občasno rada pritisnem na plin (gospod policist, spoštujem pravila o omejitvi hitrosti, zato dirkam le na odsekih v Nemčiji, kjer teh ni), sem si pred leti svoje 11-urno potovanje v Berlin privoščila v enki (A1), letos pa smo skupaj z otroki skočili v München z audijem A3 sportback.

Vedno sem bila prepričana, da audi ni družinski avto, mogoče je krivo dejstvo, da sem v 'ta velikih' vedno srečevala dame in gospode, ki so na zadnjih sedežih vozili le palice za golf. Pa sem se uštela, moja dva navihanca sta se v avto zaljubila takoj, ko sta sedla vanj. Pravzaprav ju je tako očaral, da sta me šele nekaj kilometrov pred ciljem začela spraševati, ali smo že v Münchnu. In če vam izdam skrivnost, da podobna vprašanja na poti od Logatca do Kopra običajno poslušam vsakih deset minut, je audi nalogo zabavljača otrok več kot odlično opravil.

Avto pa se je še bolje odrezal na testu porabe goriva. Njegovo povprečje ni prekoračilo 4,7 litra na 100 kilometrov. In če pomislim, da je bilo na poti kar nekaj vzponov in da smo lepotca občasno gnali tudi več kot 150 km/h, se temu res lahko reče varčevalno potovanje.

H končni pozitivni oceni vsekakor pripomore dejstvo, da je bilo potovanje v audiju A3 sportback zelo udobno. Hrbtenici prijazno oblikovani sedeži, dobra preglednost (no, le malce podaljšani zadnji del mi je pri vzvratni vožnji nagajal, a naj v svoj zagovor povem, da doma vozim avtomobil brez zadka in se ob parkiranju zidu lahko tako rekoč dotaknem) in, meni najpomembneje, motor avtomobila je dobesedno predel. Ne pomnim, kdaj sem se vozila v tako tihem avtomobilu z dieselskim motorjem. Preprosto se ga ni slišalo.

Prav zato najbrž tudi nisem poskočila vsakič, ko se je motor pred rdečim semaforjem samodejno ugasnil in nato spet prižgal. Saj res, šele zdaj mi je postalo jasno, zakaj je v manjših križiščih v Nemčiji tako mirno, motor ima prižgan le redkokateri avto. Tudi vsi drugi zvoki so bili tako pridušeni, da sem imela ves čas občutek, kot da sem v nekem brezzvočnem vakuumu, zapiranje vrat, utripanje smerokazov, opozorilni signali.

Kaj pa oblikovanje?

Seveda, ker sem modna urednica in se na tehnične lastnosti avtomobila spoznam le laično, rada ocenjujem videz avtomobila, še zlasti notranjo opremo. Kot je bilo pričakovati, je notranji dizajn audija A3 sportback eleganten, nemško minimalističen, brez nepotrebnega kiča. Večino detajlov opredeljuje luksuz, ki ga ni mogoče zaznati na prvi pogled,  še armatura je narejena iz plastike, mehke na otip.

Ko sva se ob koncu potovanja z audijem razšla, sem mu priznala, da mi je bilo potovanje z avtomobilom po dolgem času spet užitek, on pa mi je obljubil, da se kmalu spet vidiva. Komaj čakam.

Audi A3 sportback, 1.6 TDI - dodatna oprema

•  rezervno kolo manjše velikosti

•  volan; usnjen, 4-kraki, večfunkcijski

•  strešne letve iz eloksiranega aluminija

•  paket elementov s sijajem

•  električni zunanji vzvratni ogledali

•  tempomat

•  Comfort paket

•  zvočniki; audi sound system

•  vmesnik Bluetooth

•  ALU platišča, 10-kraka

•  radio MMI

•  senzor za osvetljenost in dež

•  aluminijasti videz notranjih elementov

•  žaromet za meglo