Če vsak dan jemo hrano, polno transmaščob in sladkorja, se tveganje za bolezni srca in ožilja precej zvišajo.
Zdravje srca in ožilja je v veliki meri odvisno od naših vsakodnevnih prehranskih navad. Strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo živila, ki ob prepogostem in pretiranem uživanju lahko resno ogrozijo srčno-žilni sistem, povečajo tveganje za srčni infarkt in povzročijo številne druge zdravstvene težave.
Ne spreglejte: Ga imate na svojem dvorišču? To drevo naj bi v dom prinašalo smolo
Kako nezdrava prehrana vpliva na krvne žile
Ena najnevarnejših skupin živil za zdravje srca so predelana in mastna živila, bogata s transmaščobami – kot so hitra hrana, ocvrti obroki, prigrizki, industrijsko pecivo in izdelki, polni sladkorja ter nezdravih olj.
Redno uživanje hrane z veliko transmaščob in nasičenih maščob povzroča:
- Povišanje slabega holesterola (LDL) – ta se nalaga na stene krvnih žil.
- Znižanje dobrega holesterola (HDL) – ta sicer ščiti žile in pomaga pri presnovi maščob.
- Nastanek maščobnih oblog (plakov) – ki sčasoma zožijo žile in povzročijo aterosklerozo.
- Večjo nagnjenost h krvnim strdkom, kar dodatno poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Če takšno hrano jemo več let, se tveganje večkratno poveča – še posebej pri ljudeh, ki se premalo gibljejo, imajo prekomerno telesno težo ali genetsko nagnjenost k srčno-žilnim boleznim.
Slab vpliv na prebavni sistem
Poleg srca takšna prehrana negativno vpliva tudi na prebavo:
- upočasnjuje metabolizem,
- povzroča napihnjenost in občutek teže,
- spodbuja kronična vnetja v črevesju,
- lahko vodi do inzulinske rezistence in sladkorne bolezni tipa 2.
Kombinacija sladkorja, maščob in aditivov dodatno obremenjuje jetra in trebušno slinavko, kar se skozi leta odraža na celotnem zdravju organizma.
Katera so “najbolj nevarna” živila?
Strokovnjaki izpostavljajo predvsem:
- Hitra hrana (hamburgerji, pice, pomfrit, hot dogi) – bogata z nasičenimi maščobami in natrijem.
- Ocvrta hrana (ocvrto meso, krompirček, prigrizki v olju) – vsebuje transmaščobe, ki so najbolj škodljive za srce.
- Prigrizki in industrijsko pecivo (čips, rogljički, piškoti) – polni soli, sladkorja in hidrogeniranih olj.
- Gazirane in sladkane pijače – prispevajo k debelosti in slabši presnovi sladkorja.
- Suhomesnati izdelki (hrenovke, paštete, klobase) – vsebujejo veliko natrija, konzervansov in skritih maščob.
Koliko je dovolj, da tveganje postane resno?
Če takšno hrano jeste občasno, trajnih posledic ne bo. Če pa jo uživate vsakodnevno več kot 10 let, postane tveganje za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni dramatično visoko.
Znanstvene raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki dolga leta uživajo velike količine transmaščob, tudi do 50 % večje tveganje za srčni infarkt v primerjavi s tistimi, ki se prehranjujejo uravnoteženo.
Kako zmanjšati tveganje?
Da bi preprečili resne posledice, strokovnjaki priporočajo:
- čim redkejše uživanje predelane in ocvrte hrane,
- več svežega sadja in zelenjave v prehrani,
- izbiro polnozrnatih žit namesto belega kruha in moke,
- uživanje rib, oreščkov in olivnega olja,
- vsakodnevno telesno dejavnost (npr. hitra hoja, kolesarjenje, plavanje).
Vir: stil.kurir.rs
