Projekt je kmalu postal svetovna senzacija, a do gradnje ni nikoli prišlo ...
Že desetletje je svet očaran nad projektom vile Casa Brutale, ki je veljala za enega najdrznejših arhitekturnih konceptov 21. stoletja. Zasnovana v grškem studiu OPA, je bila mišljenja kot hiša, dobesedno vklesana v pečino nad Egejskim morjem. Ideja je bila, da bi betonska konstrukcija postala del naravnega okolja – skrita v skali, s stekleno fasado, ki se odpira proti neskončnemu horizontu.
Ne spreglejte: Pri rosnih 17 letih je postala skrivno dekle Vladimirja Putina: kaj se je dogajalo, ni jasno niti preiskovalcem
Že na papirju je Casa Brutale navdušila kot popolna fuzija brutalizma in sodobne estetike, kjer sta intima in stapljanje z naravo postavljena v ospredje. Namesto ekstravagantne vile, ki bi se dvigovala nad pokrajino, bi se ta umaknila v notranjost zemlje – kot skrivališče, odprto samo svetlobi in pogledu na nebo in morje.
Vizija, ki se je ustavila pri sanjah
Projekt je kmalu postal svetovna senzacija, a do gradnje ni nikoli prišlo. Razlog so bile astronomske finančne zahteve, tehnična zahtevnost in stroga dovoljenja. Vklesati stavbo v skalo bi pomenilo gradbeni poseg nepredstavljivega obsega, ki bi obenem ogrozil stabilnost pečine. In tako je Casa Brutale ostala na ravni vizualizacij – sanjska ideja, ki pa je vseeno za vedno zaznamovala sodobno arhitekturo.
Od Egejskega morja do Libanona
Nekaj let kasneje se je pojavila novica, da bo Casa Brutale vendarle oživela – ne ob Egejskem morju, temveč na gori Fakra, blizu Bejruta v Libanonu. Vila naj bi stala na 1.600 metrih nadmorske višine, okoli 150 metrov pod vrhom gore. Originalni koncept z razgledom na morje so arhitekti preoblikovali v odgovor na surov, a veličasten planinski pejsaž.
Minimalizem, beton in svetloba
V svojem bistvu je Casa Brutale izjemno preprosta: tri masivne betonske plošče, med katerimi se nahaja bazen iz armiranega stekla. Ta mehča trdoto materiala in v notranjost spušča naravno svetlobo. Črno prevlečeno jeklo in star les v toplih rjavih odtenkih zaokrožata arhitekturno kompozicijo.
Notranjost je zasnovana kot ode minimalistične estetike: jedilna miza iz betona s klopmi, obloženimi z lesom, gladke krivine kamina ob steni, soba za goste in funkcionalni pomožni prostori. Stopnišče vodi na mezanin z glavno spalnico, kjer je tudi postelja ulita iz betona z leseno oblogo. Ogledala na stenah pa ojačujejo igro svetlobe in senc, ki je ključni element tega prostora.
