Preberite, kako naša novinarka preživlja letošnje poletje na podeželju

Se poletje na slovenskem podeželju lahko kosa s peščenimi plažami in turkizno modrim morjem? Manca Pogačar

Lifestyle, 17. 8. 2020
Preberite, kako naša novinarka preživlja letošnje poletje na podeželju - Foto: osebni arhiv

V teh nepredvidljivih časih je potreba po pobegu na lepše in ponovnem polnjenju baterij morda še pomembnejša in bolj zaželena, kot je bila v preteklih letih. Toda načrtovanje počitnic ne pomeni več zgolj odločitve o destinaciji in brskanje po aplikaciji Airbnb v iskanju apartmaja s klimatsko napravo in nepozabnim pogledom na morje. Vedno bolj postajamo premišljeni glede načina potovanja in destinacij. In z vse večjim občutkom odgovornosti za to, kako naše potovalne navade vplivajo na planet, še bolj pa zaradi zdravstvene varnosti, za številne od nas to pomeni, da bomo letos svojo počitniško destinacijo iskali bližje domu. Da bom sama potešila svojo željo po novem in avanturističnem, bom letošnje poletje prvič namesto na morju preživela na podeželju in vrvež svetovnih prestolnic ter dolge peščene plaže zamenjala za zelene pašnike zunaj mesta, kjer so sprehodi v naravi prava meditacija v gibanju, dan pa počasnejši kot kjerkoli drugje.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Manca Pogačar (@mancapogacar) on

V duhu počasnega življenja pa je tudi dolga vožnja z avtomobilom do obljubljenega počitka sredi ničesar pravi užitek.

Takoj ko zapustim avtocesto, drevesa postanejo gostejša, žive meje visoke, cesta se zoži, pojavijo se živali, divjad. Takrat je treba spustiti okna v avtomobilu in izklopiti radio. Sčasoma se bo cesta zožila in morda bo potrebno vljudno manevriranje, če se srečam z nasproti vozečim se avtomobilom. Takrat skupnost postane manjša, življenje pa preprostejše. Upočasnim hitrost vožnje, zagotovo zagledam zajčka ali dva, srno ali celo kopensko želvo, in po kratki vijugasti vožnji bom prispela.

Ko pridem na podeželje, sedem med tiha drevesa in imam ves svoj čas v svojih rokah, odločim se, da ga bom preživela, pa naj me stane, kar hoče, v iskanju sreče in zadovoljitve tiste goreče žeje, ki me je gnala v naravo. Vabijo me jasni prizori zvezd, ki jih lahko opazujem iz postelje, debeljenje lune, zeleno obzorje, do koder sežejo oči, slastne gozdne jagode, ki se med trni skrivajo pred lačnimi usti, marjetice, ki jih nikoli ne bo nihče poteptal, julijski topli večeri, oglašanje oslov, ki se kot kužki stisnejo k tebi, da jih pobožaš, dišeči gozdovi in vonj po sveže pokošeni travi ter zelenjavni vrt, bogat nad zemljo in pod njo.

In potem je tu tišina.

Mir. Všeč mi je, da se zbudim v popolno tišino in da lahko iz spalnice stopim na teraso, ki vodi do vrta. Kot mestnemu dekletu mi bo za vedno nepojmljivo, vendar čudovito iti po sveža jajca za zajtrk kar v kurnik in se že navsezgodaj spomniti na magičnost narave. Na kmetijo fantove družine prihajam že leta, toda še vedno sem navdušena kot otrok, ko se mimo okna sprehajajo lame in se naš pogled ujame. Všeč mi je, da se lahko obrnem v katerokoli smer in grem na sprehod, na katerem me spremljajo igrivi psi, pri tem pa kilometre ne srečam druge osebe.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Manca Pogačar (@mancapogacar) on

Čudovito se je odpraviti na vrt, in kot bi bil v trgovini na oddelku z zelenjavo, izbrati, kaj bo za večerjo, ki bo dobesedno iztrgana iz zemlje.

Čutim manj pritiska, da sem videti dobro vsakič, ko zapustim hišo.

Ko nabiram bezeg, fotografiram pisane vrtnice ali na vročem soncu zlagam posušene težke rjuhe, ne pogrešam tujcev, ne pogrešam poležavanja na plaži, ne pogrešam jadranskega menija, vreščečega zvoka galebov, italijanskega sladoleda ali francoskih rogljičkov. Tu poslušam prijetno petje ptic, sladoled je prav tako dober iz banjice, kosilo najraje pojem na pikniku, namesto rogljička pa se bom sprehodila po vrtu in si z drevesa izbrala najbolj sočno hruško ali breskev. Ne toži se mi po skoku v morje. Če se želim osvežiti, lahko zaplavam v jezeru pred kmetijo ali pomočim prste v ledeno mrzel potok na poti s piknika. Veselim se, da bom opazovala rasti kozice, ki so se skotile te pomladi, ter konju in ponijem nosila korenje.

Zvečer bom v fantovem naročju sedela na leseni terasi in zviška opazovala bujno zeleno rastje, medtem ko bo za mano zahajalo sonce in se bleščalo na gladini ribnika. Vzela si bom čas za počitek in sprostitev, svež zrak pa bo namesto morskih valov odplaknil sledi stresa.

Vsakogar, ki si želi več svobode in preproste prizemljitve, spodbujam, da odkrije lepote narave, ki mu jih ponuja Slovenija.

Manca Pogačar

Fotografije: Osebni arhiv

Preberite še: "S fantom spiva v ločenih spalnicah" (resnična izpoved naše 25-letne novinarke)

Priporočamo tudi: Naša novinarka o edinstvenem odnosu med mamo in hčerko

Najbolj brano

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri