"Ne biti tako občutljiva" ali kako je naša novinarka svojo preobčutljivost spreobrnila v supermoč

"Ne biti tako občutljiva," mi odmeva v glavi v odtenkih več različnih in poznanih glasov, od maminega do glasu bivšega partnerja in ne nazadnje tudi lastnega. Že od nekdaj vem, da svet vidim in doživljam nekoliko drugače kot večina ljudi. Da opazim in zaznam najmanjše detajle, podrobnosti, ki jih večina ne ujame na svoj senzorični radar. Že kot otrok sem se počutila nerazumljeno, v zadnjih letih pa opažam, da se ta moja super moč samo še povečuje. Ne samo čustvena občutljivost, ki jo številni enačijo z nestabilnostjo in tlačijo v negativno kategorijo emocij, ampak predvsem občutljivost vseh mojih čutil, še zlasti vida, sluha in vonja. Včasih se res počutim kot zagrenjena starka, ki ji gre že vse na živce: glasba je preglasna, klima je premrzla in od nekje vonjam nekaj gnilega, fuj! Ko se ozrem okoli, se zdi, da nikogar nič ne moti. Kadar se s kom sprehajam po mestu in opazujem dekadentne zgradbe na levi in brzeče mimoidoče na desni ter pozneje komentiram svoja opaženja, je običajen odziv mojega sosprehajalca: "Nisem opazil!"

Nikoli nisem zares razmišljala o tem, zakaj vse vpijam tako zelo intenzivno, zakaj zaznam najmanjšo spremembo temperature ali opazim tudi najbolj mikroskopsko packo na srajci, nisem si mislila, da za tem stoji kaj več kot dejstvo, da sem bolj pozorna na okolico in vse skeniram do potankosti. Niti najmanj pa nisem tega povezovala s še drugimi svojimi superherojskimi lastnostmi, kot je na primer prekomerno razmišljanje. Na svojem profilu na Instagramu zelo odkrito pišem o svojem doživljanju sveta, tako internem kot eksternem, in po nizu insta esejev o zapletenosti odnosov in mojih občutkih mi je ena od spremljevalk svetovala, naj si preberem knjigo I think too much, how to channel intrusive thoughts. Priznam, naslov se je res zdel, kot da je knjiga napisana prav zame, zato nisem izgubljala časa, kar takoj sem se podala na pot odkrivanja in razumevanja svojih mentalnih kompetenc. Avtorica terapevtka Christel Petitcollin v knjigi opisuje mentalne nadučinkoviteže – nadarjene in visokointeligentne ljudi, za katere so značilni prevladujoče aktivna desna stran možganov, znatno povečana sensitivnost in mrežno razmišljanje, njihov idealizem pa jih znatno oddaljuje od množice. Problem mentalnih nadučinkovitežev: vsega je preveč! Preveč misli, preveč vprašanj, preveč čustev. "Mentalno 'preučinkoviti' živijo dogodke svojega življenja izjemno intenzivno. Kar vpliva nanje, pozitivno in negativno, se zdi, da odmeva kot kristal. Tudi manjši incidenti lahko dobijo nove razsežnosti, še zlasti če se dotaknejo njihovega sistema vrednot. Zaznave, občutki, senzibilnost: vse se desetkrat pomnoži. Pravzaprav je senzorični in čustveni sistem tisti, ki je preobčutljiv," meni Petitcollin.

Hipersenzitivnost je povsem nevrološka in ustvarja našo percepcijo realnosti.

Informacije o svetu interpretiramo skozi pet čutil, a vsak drugače. Vsi poznamo ljudi, ki jim peša sluh ali ne vidijo brati drobnih črk v časopisu, ne zavedamo pa se, da to vpliva na njihovo percepcijo in doživljanje sveta okoli sebe. Vsakdo vidi svet na subjektiven in unikaten način. Če bi deset ljudi poslali na isto destinacijo, bi jo vseh deset opisalo povsem drugače, saj bi jo interpretirali skozi svoj najljubši senzor. Tisti, ki prekomerno razmišljajo, so vedno tudi hipersenzitivni. To je ena od karakteristik možganov, zaradi katere se misli sploh rodijo. "Občutljivost je opredeljena kot sposobnost zaznavanja, obdelave in globokega odzivanja na okolje. Ta sposobnost poteka na dveh ravneh: (1) zaznavanje informacij s čutili in (2) temeljito razmišljanje o teh informacijah ali iskanje številnih povezav med njimi in drugimi spomini, znanjem ali idejami. Ljudje, ki so občutljivi, delajo več obojega. Seveda poberejo več informacij iz svojega okolja, jih globlje obdelajo in na koncu bolj oblikujejo. Velik del te globoke obdelave se zgodi nezavedno in številni občutljivi ljudje se sploh ne zavedajo, da to počnejo," je v članku The 'missing personality type': could you be a Highly Sensitive Person? za The Guardian zapisal Rhik Samadder.

Seveda sem, tako kot številni občutljivčki, tudi sama najprej to lastnost jemala kot izredno negativno.

Zelo pogosto se namreč zgodi, da sem popolnoma preobremenjena in niti ne vem, na kaj naj osredotočim svojo pozornost, saj je vsega preveč. Ko gre za odnose, se to lahko izkaže kot pravi sprožilec katastrofe, pri vsakdanjih opravilih pa senzorična občutljivost pomeni, da se čedalje bolj izogibam situacijam in dogodkom, v in na katerih bodo moja čutila bombardirana z vseh strani. A senzitivnost, ki jo Samadder opisuje tudi kot reaktivnost, ima številne pozitivne rezultate: občutljivi ljudje so bojda inteligentnejši, bolj ustvarjalni in empatični. Intenzivneje se odzovejo na zlomljeno srce, bolečino in izgubo, a hkrati tudi na lepoto, nove ideje in veselje. Vse doživljajo globlje, medtem ko drugi zaznajo le površino. Zelo so pozorni do svojih bližnjih in so prvi, ki zaznajo, da nekaj ni v redu. So tudi vztrajnejši, saj iščejo nove rešitve težav, nad katerimi drugi že zdavnaj obupajo. Pravzaprav je občutljivost prav zares supermoč, ki je po pričanju številnih psihoterapevtov osnova za zelo izpopolnjeno in uspešno življenje. Zato se nikar ne sramujte svojih nadnaravnih zmogljivosti, izkoristite jih. Sama ne bi mogla bolje izkoristiti moči svoje občutljivosti, saj je ta za novinarski poklic skorajda pogoj. Že res, da me stvari hitro prizadenejo in da v odnosih čisto preveč analiziram, a ker zaznam vsako najmanjšo spremembo, se lahko nanjo tudi ekstremno hitro odzovem in ukrepam. To pa pride prav na marsikaterem področju. In če to ni dovolj, naj vas za konec potolaži še dejstvo, da je ta ekstremna pozornost tudi glavna sestavina ozaveščenosti – če bi le bilo več takšnih ljudi na našem prenatrpanem planetu, bi se nam vsem lepše godilo: "Ni empat tisti, ki je zlomljen, družba je tista, ki je postala disfunkcionalna in čustveno otopela. Tisti, ki jih opisujemo kot popolno zmešnjavo ali ki imajo preveč težav, so tisti, ki ohranjajo sanje o skrbnejšem in bolj humanem svetu. Nikoli naj vas ne bo sram dovoliti, da vaše solze osvetlijo ta svet," je zapisal avtor Anthon St. Maarten.

Fotografije: Profimedia

Preberite še: Že več let ima 57 kg, prehranjuje pa se po eni izmed najbolj znanih diet: To je skrivnost popolne linije Jelene Rozge

Priporočamo tudi: Vrelec mladosti: To bi morala dnevno piti vsaka ženska nad 25 let za čvrsto in sijočo kožo

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić