Maša Pirc spretno suče prste z iglami v rokah in kvačka vse mogoče. Njeni izdelki so nas povsem prevzeli.
Kako bi se opisali?
172 cm, 47 kg, kostanjevi lasje, zelene oči, številka noge 37 ...
Kvačkanje ni med najbolj vročimi konjički pri mladih, kaj pa je vas navdušilo nad njim?
Nad kvačkanjem sem se navdušila v Afriki, povsem iz praktičnih razlogov – z malo 'opreme' si lahko kjerkoli narediš kaj lepega. Edino, kar potrebuješ, so kvačka, nit in nekaj vztrajnosti.
Od kod ideja o mačji postelji in hiški za miške?
Mačke obožujem in zanje tudi rada ustvarjam. Ker imajo radi skrivališča, sem jim naredila mačjo votlino. Vsak dan hranim tudi kranjske prostoživeče, nikogaršnje muce in nekega večera smo na eni od lokacij našli tri zapuščene udomačene miške. Za en dan sem bila začasna skrbnica ene od njih, in tako sem dobila tudi idejo za mišjo hiško, ki pa se je pozneje izkazala kot zelo oboževana.
Prvi izdelek, ki ste ga nakvačkali?
Kapa za mojega fanta Aleša. Takoj ko sem se vrnila iz Afrike, sem šla v akcijo.
Kako prijatelji dojemajo vaš hobi?
Navadili so se, da me ne dobijo brez kvačke v roki. So moje najbolj zveste stranke, velikokrat pa jih s svojimi izdelki tudi obdarujem.
Na kateri kos, ki ste ga nakvačkali, ste najbolj ponosni?
Ponosna sem na vse kose, ki so zadovoljili pričakovanja in jih moje stranke z veseljem nosijo in uporabljajo. Navsezadnje sem tu tudi zaradi njih.
Kje dobivate ideje za tako nenavadne nakvačkane stvari?
Vedno iščem nove izzive in na koncu ugotovim, da je skoraj vse mogoče nakvačkati.
Se sami DOMISLITE vzorcev ali imate za pomoč kakšno knjigo?
Zvesta sem določenim vzorcem, ki sem se jih naučila sama. Različne strukture in oblike pa dosežem z uporabo različnih 'štrikov' oziroma materialov.
Stvari, ki jih radi počnete, ko ne kvačkate?
Tudi svoj prosti čas izkoristim za kvačkanje, saj to rada počnem. No, rada v miru spijem dobro kavo, grem na izlet v neznano, se družim s prijatelji, obiščem festival ali koncert, najraje pa preživim čas v družbi Aleša, Oskarja, Floja, Ronje in Boža (zadnji štirje so mačkoni).
Imate kakšnega posebnega vzornika?
Občudujem vse ljudi, ki z vztrajnostjo in delom dosežejo zastavljene cilje. Največji vzor pa sta mi seveda starša.
Cilji za naprej?
Rada bi našla čas za dokončanje projektov, s katerimi se že nekaj časa ukvarjam, med drugim diplomo na fakulteti za arhitekturo, zavetišče za živali v Kranju, kolekcijo oblačil in še kaj bi se našlo.
Najljubša restavracija?
Mamina kuhinja, še vedno brez konkurence.
Če bi se imeli v tem trenutku možnost prežarčiti kamorkoli, kateri kraj bi izbrali?
En teden v Amsterdamu, mesec dni v Kaliforniji, vse življenje pa v mestecu ob morju s toplim podnebjem in počasnejšim tempom.
Tekst: Tea Poljak
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji