Ženske v vlogi šefice: Ledena ali usmiljena?

»Čustvena inteligenca na delovnem mestu je pomembnejša kot splošna inteligenca.« »Ne bojte se pokazati čustev, saj s tem pri sodelavcih vzbudite večje zaupanje.« »Bodite prilagodljivi in razumevajoči.« Zveni znano? To so različice nasvetov, kakšne naj bi bile ženske v službi, predvsem na vodilnih položajih. Toda, ali se vam vaša ženska plat res pomaga vzpenjati po karierni lestvici? Boste s tem, ko ste prijazni in prijetni za družbo, postali uspešni?

Priljubljeni, seveda, to zagotovo, in zadovoljni na trenutnem delovnem mestu, morda tudi to ... Kaj pa vse bolj uspešni vodja na svojem področju? Ne verjamemo. Čeprav se morda sliši protislovno, zgodovina znova in znova kaže, da so bili ljudje, ki so se v svoji karieri povzpeli na vrh, pogosto tisti, ki se niso bali sprejemati težkih odločitev in med svojimi sodelavci hkrati niso bili preveč priljubljeni.

V članku, objavljenem na spletni strani knjižnih uspešnic Freakanomics in Superfreakanomics, freakanomics.com, so raziskovalci ugotovili, da so ženske, ki so bile v službi 'prijetne', zaslužile manj kot moški. Medtem ko je čustvena inteligentnost (EQ) vsekakor pomembna vrlina za človekov družbeni razvoj, bi lahko rekli, da je njen pomen pri ​​kariernem uspehu pretiran.

Velik del čustvene inteligence je sposobnost empatije, ki pa lahko sproži, da se ženska na delovnem mestu bolj kot s poslovnimi rešitvami ukvarja s počutjem svojih kolegov, kar vsekakor ovira njeno učinkovitost v vlogi vodje. Če se počutite zelo slabo, kadar se morate z nekom pogovoriti o neprijetnih stvareh ali mu povedati kruto resnico ali sprejeti težko odločitev o nečem oziroma nekom, potem ne preprečujete le poslu, da bi se razvijal po najboljši poti, temveč tudi sodelavcem jemljete priložnost za rast. Globoka vpletenost v življenja kolegov postavi pod vprašaj verodostojnost vašega mnenja in težo vaših poslovnih spretnosti ter disciplino ljudi, s katerimi delate – na dolgi rok vam tako zagotovo ne naredi nikakršne usluge.

Služba ni družba. Seveda je to lažje reči kot storiti – saj človek vendar ne more kar izklopiti svoje osebnosti! Bi morali biti potem v službi drugačna oseba kot doma? To ne, v tem primeru bi šlo za eno samo igro, ki je prav dolgo ne bi zdržali igrati in bi izčrpani slej ko prej ušli z 'odra'. V 'službeni uniformi' naj bi bili le bolj profesionalna izvedba samih sebe, torej ostanete vi, brez pretvarjanja, obenem pa poskušate ostati tudi verodostojni. Pri tem vam bosta največ pomagali predvsem doslednost in strogost.

Na tem mestu je treba omeniti, da biti strog na delovnem mestu ne pomeni biti neprijazen ali celo brezobziren, gre le za to, da za podjetje delaš profesionalno, pošteno in objektivno, ter ne podlegaš obstranskim, pristranskim, subjektivnim, z eno besedo zasebnim fragmentom odnosov s svojimi kolegi. Primer? Če se sodelavka, vaša podrejena, hudo spre s svojim možem, to zagotovo ni problem, ki bi se ga reševalo v službi. In ko želite, da se njene solze 'prihranijo' za čas malice ali, še bolje, kavice po zaključku delovnega dne, to ne pomeni, da ste nesočutni, pomeni, da ste dobra šefinja, osredotočena na delo, ki zahteva zbranost, pozornost, osredotočenost.

Velika razlika je torej med tem, da ste prijazni in obenem profesionalni, ter tem, da ste v odnosu do sodelavcev vsesplošno ustrežljivi samo zato, da bi se jim priljubili. Če se želite le priljubiti, lahko celo zelo škodite svojemu delu, kajti to, kot že rečeno, pomeni, da niste osredotočeni na delovne naloge, temveč na počutje sodelavcev, njihovih otrok, psov ... oziroma, če smo bolj natančni, na lastno počutje, ki je odvisno od odzivov kolegov in kolegic.

Kadar želi vodja zadovoljiti prav vse, da bi zadovoljil sebe, kadar želi vsem ustreči, da bi bil deležen pozitivnih odzivov, takrat ne more ničesar učinkovito izpeljati, spremeniti, rešiti. Po drugi strani pa tudi druga skrajnost ni prav nič učinkovitejša. Če se kot šefinja zaprete v svoj slonokoščeni stolp, od koder poskušate v vlogi ledene kraljice upravljati ekipo, vas sodelavci ne bodo spoštovali na pravi način. Čutili bodo sicer strahospoštovanje, ki pa nikakor ni dobra motivacija, saj zaposlenim jemlje samozavest, s tem pa tudi voljo do dela.

Določena doza človeške bližine in topline ter zaupanja je pač nujna, da se podrejeni počuti dovolj varnega v delovnem okolju in v takšnem vzdušju potem opravlja svoje naloge. Če povzamemo: dobra šefica ni niti pretirano nedostopna niti pretirano prijateljska, kajti potrjevanje lastne vrednosti ne sme biti del poslovnih odnosov, če si želimo splošnega uspeha.

Vloge žensk in njihov način poslovanja so se skozi desetletja spreminjali. Prve, ki so v karieri orale ledino, so imele zelo težko delo – brez predhodnic oziroma vzornic so nam utrle pot tako, da so posnemale svoje moške kolege. Njihova oblačila so to izražala, saj je šlo za strogo poslovne obleke, ki so žensko silhueto približale moški, da bi se že na prvi pogled vlogi čim bolj izenačili. Danes, z vse več ženskami na delovnih mestih in veliko uspešnimi poslovnicami in podjetnicami, pa je postalo sprejemljivo, če ženska pokaže tudi svojo mehkejšo, bolj ženstveno stran, tako kar zadeva oblačenje kot njeno vedenje nasploh.

Po drugi strani pa so razlike med moškimi in ženskami na delovnem mestu še vedno dojemane precej klišejsko oziroma stereotipno: ženske ne prevzamemo dovolj pobude, ne postavimo se zase in ne prosimo za tisto, kar želimo, stvari jemljemo preveč osebno ... moški pa naj bi bili bolj samozavestni in odločni, saj je za njimi že cela zgodovina delovnih izkušenj, zato so prodorni bojevniki, ki jih sploh ne zanima, kaj si kdo o njih misli. Tako se včasih zgodi, da so ženske na vodilnih položajih prav zato, ker so ženske, kar jim že v startu odvzame nekaj moči, celo bolj stroge od moških.

Marsikdo namreč, kot rečeno, še vedno predvideva, da se bo ženska tudi na delovnem mestu prepuščala čustvom, da ne bo objektivna v odnosih in pri odločitvah, da jo bodo po svoje nosili celo hormoni in podobno, zato je to obrambni mehanizem tistih, ki želijo dokazati nasprotno. Na koncu dneva pa nam seveda lahko še najbolj koristi kompromis, most med obema bregovoma. Če posplošimo, uspeh ne zahteva, da določeno podjetje deluje na samo racionalni ravni, ženska intuicija je lahko popoln dodatek k čistim razumskim odločitvam in rešitvam.

Moški kolegi lahko žensko kolegico spoštujejo tudi zato, ker jim odkriva nove dimenzije uspešnega poslovanja – ker zna nekatere stvari urediti na povsem drugačen način, na katerega sami s svojimi moškimi možgani morda ne bi niti pomislili. Prednost ženske je, da se lahko osredotoči tudi na manj racionalne zadeve, ki si jih moški ne zna niti zamisliti – gre za poslovna vprašanja in rešitve, ki morda potrebujejo več razumevanja in prilagajanja, na katera je treba pogledati še z druge plati in imeti v mislih dobro poslovanje na zelo dolgi rok (na primer v odnosih s poslovnimi strankami). V takšnem sodelovanju se lahko zaokroži popolna poslovna odločitev.

Nekatere šefinje danes iz strahu pred predsodki še vedno težje naloge in predvsem odločitve prenašajo na druge zaposlene, ki zanje opravljajo tudi 'umazano delo', kot je odpuščanje, vendar takšno delovanje deluje strahopetno in vlogi ženske na vodilnih položajih dela veliko medvedjo uslugo.

Nihče si ne želi vodje, ki dvomi o sebi in svojem ravnanju ter hkrati ne zna konstruktivno sprejemati povratnih informacij o svojem delu, marsikdo pa lahko na tej točki podvomi tudi o vašem spolu in s tem povezani primernosti vloge, ki vam je bila zaupana. Zaupajte raje ženski v sebi in z vse več izkušnjami boste pridobili tudi debelo kožo. Hillary Clinton je izrekla pomemben nasvet vsem ženskam, ki delajo na pomembnih položajih: »Naučite se kritiko vzeti resno, ne pa tudi osebno.«

Njena izkušnja

Nataša Bogataj, specialistka na področju marketinga

»Vodja mora imeti dobre odnose s svojimi zaposlenimi, torej s svojo ekipo. Kaj so dobri odnosi? Dobri odnosi so poslovni odnosi, so korektni odnosi, so tudi prijateljski odnosi. V našem podjetju je veliko druženja, na več ravneh. Menim, da nas to povezuje v neko družino, povečuje pripadnost celotnemu podjetju in kolegialnost med sodelavci.

Dober vodja mora svojim sodelavcem zaupati, mora jim pustiti svobodo za kreativnost, za podajanje predlogov, učiti jih mora iskati rešitve ... če ekipa ve, kaj so prioritete, kdaj so roki, kaj je namen nekega dela, potem je vse dosegljivo. Postavljati je treba cilje po modelu S.M.A.R.T., definirati, kaj bo kdo naredil, do kdaj, kako in s čim.

Če moji sodelavci naletijo na problem, vedo, da se lahko obrnejo name in bomo skupaj poiskali rešitev. Če se določen projekt zamakne, pogledamo, zakaj se je to zgodilo, kaj je razlog, in če je ta upravičljiv, gremo dalje brez slabih občutkov. Tako je po navadi znotraj dobrih ekip. Pomembno je medsebojno razumevanje, zelo dobro je preverjati tudi razumevanje svoje ekipe ob podajanju ciljev in prioritet. Ob tem je zelo dobrodošlo še, da znaš kot vodja komunicirati z različnimi tipi ljudi in da se znaš prilagoditi različnim situacijam.

Vodja mora torej postavljati prioritete, razdeliti delo, ga organizirati in voditi ekipo do cilja, do zaključka projekta. Seveda pa je ključen tudi nadzor vsega. Vendar zopet ne vsega, le občasna vmesna kontrola, kako stvari potekajo, in seveda končni pregled projektov ali delov projekta.

Kot ženska na vodilnem položaju vidim tako prednosti kot slabosti tega, da sem ženska. Ljudje, poslovni partnerji so različni, nekateri pač bolj zaupajo moškemu sogovorniku, drugim je ženski pristop celo bolj blizu. Menim, da je zelo pomembna osebna karizma, poslovni odnos, strokovnost, govorimo o fair play odnosu. Pošteni, korektni odnosi so na dolgi rok definitivno bolj uspešni. Posel smo ljudje, na vseh nivojih.«

Pripravila Nina Pretnar

Preberite še: Zakaj moški ljubijo drugače?

Preberite tudi: Zakaj moški obožujejo zahtevne ženske?

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić