Kako različni smo si v resnici? Zdravnica razkriva mite in resnice o razlikah med moškimi in ženskimi možgani.
Ženske delujejo drugače kot moški, pravi strokovnjakinja za duševno zdravje žensk. Prof. dr. med. Stephanie Krüger je psihiatrinja in vodja Oddelka za duševno zdravje in Centra za duševno zdravje žensk v klinikah Vivantes Humboldt in Spandau. Že leta se zavzema za psihološko dobrobit žensk. Za portal freundin.de pojasnjuje, od kod izhajajo te razlike in kako vplivajo na naše duševno zdravje.
Ne moremo zanikati: moški so preprosto drugačni od žensk. Kdaj ste nazadnje pomislili: "To je pa tipično moško"?
Pravzaprav vsak dan. To so klišeji, a se vseeno pogosto potrjujejo. Ko na primer po res dolgem delovnem dnevu pridem domov, sedi moj mož povsem mirno v dnevni sobi in vpraša, kaj bo za večerjo.
In potem?
Pogledam v hladilnik, začnem razmetavati in se sprašujem, zakaj to pravzaprav počnem jaz.
Od kod razlike v možganih žensk in moških?
Razlogov je veliko – že od evolucije naprej. Moški so bili v pradavnini lovci, medtem ko so ženske po več mesecev same skrbele za otroke v jami. Veliko so se pogovarjale in morale skrbeti za vse. In vse do danes ženske poskušamo imeti vse pod nadzorom. Brez tega večopravilnega pristopa naš svet ne bi deloval.
Moški pa imajo to sposobnost precej manj razvito: če bi se v pradavnini usedli za klepet, bi jih hitro napadla kakšna divja žival. Osredotočiti so se morali le na eno stvar: prinesti hrano in preživeti.
Vzgoja utrjuje razlike
Kako pa vzgoja vpliva na naše vedenje?
Zelo močno. In kljub vsem sodobnim prizadevanjem obstajajo razlike še danes. Deklice se spodbuja, naj bodo pridne, delavne in kritične do sebe. Posledica je, da mnoge odrasle ženske mislijo, da niso dovolj dobre. Fantje pa so – pogosto nezavedno – vzgajani kot "mali vladarji". Žal moram priznati, da sem tudi sama svojima sinovoma marsikaj preveč ustregla.
Ne spreglejte:
Razlike v možganih
Ali se moški možgani anatomsko razlikujejo od ženskih?
Da. Večina moških ima več mišic - in možganska področja, ki jih nadzorujejo; pa tudi področja za spretnost in prostorsko mišljenje, so pri njih močneje povezana. Ženske pa imajo gostejše povezave v delih, povezanih s prepoznavanjem obrazov, komunikacijo in interakcijo. To pa nič ne pove o inteligenci. Prepričanje, da so moški zaradi nekoliko večjih možganov pametnejši, je popoln nesmisel.
Se možgani različno odzivajo na obremenitve?
To je zelo subjektivno. Nekatere ženske bolj obremenijo zasebne težave, druge težave v službi. Stres nastane tudi, kadar ga je premalo – veliko žensk na porodniškem dopustu se počuti podcenjene in neizpolnjene. Tudi to lahko povzroči stisko.
Kaj pa obremenjuje moške?
Najpogosteje multitasking. Zanj niso ustvarjeni. Pod pritiskom se znajdejo tudi, če njihovo delo ni cenjeno. V stresnih obdobjih delajo še več ali se zvečer izčrpavajo s športom, da bi dokazali, da so najboljši. Moški so bolj odvisni od pohval in hitro prekoračijo svoje meje.
Ali jim torej lahko pomagamo s pohvalo?
Pohvala vedno razbremeni napeto situacijo. Dolgoročno pa bi bilo bolje, da se manj opirajo na zunanja priznanja in bolj poslušajo sami sebe. Ženske so pri tem večinoma boljše, čeprav so pogosto preveč samokritične, kar pa poveča tveganje za depresijo in napade panike.
Preberite si še:
Depresija pri ženskah in moških
Je res, da ženske dvakrat pogosteje trpijo za depresijo kot moški?
Ne, to je mit. Razen pri motnjah hranjenja so deleži pri obeh spolih podobni. Razlike nastanejo, ker ženske pogosteje poiščejo zdravniško pomoč. Moški pa pogosto niti ne vedo, da trpijo za depresijo.
Kako se kaže depresija pri moških?
Ne s tipično žalostjo in praznino. Moški v depresiji pogosto počnejo "še več" – več jedo, več pijejo, so razdražljivi, jezni ali agresivni. Pogosto se tudi socialno umaknejo, sedijo več ur za računalnikom in manj komunicirajo. Zato zdravniki pri moških pogosteje spregledajo depresijo.
So torej ženske v prednosti?
Pravzaprav ne. Pri ženskah se telesne težave prepogosto pripišejo "psihičnim" težavam. Tako se srčne bolezni in bolečine pri ženskah pogosto spregledajo. Imela sem pacientko, ki je prišla zaradi bolečin v trebuhu – nakoncu se je izkazalo, da ima počen slepič.
Ali potrebujejo ženske drugačno zdravljenje?
Da – nižje odmerke zdravil. So enako učinkoviti, imajo pa manj stranskih učinkov. Na žalost so doze še vedno prilagojene moškim telesom, saj so bila zdravila pogosto testirana le na moških. Ženske so bile izključene zaradi možnosti nosečnosti. Danes pa v literaturi obstajajo smernice za odmerjanje pri ženskah.
Kaj pa moški?
Pri njih je najprej treba ugotoviti, da imajo depresijo ali anksiozno motnjo, saj tega pogosto ne prepoznajo. Ženske to vedo same.
Ne spreglejte:
Hormoni in čustva
Ali hormoni res tako močno vplivajo na naša čustva?
Da. Progesteron vpliva na ravnovesje, tesnobo, nemir in depresijo, estrogen pa na spomin, spanec in čustveno stabilnost. Tudi testosteron pri obeh spolih spodbuja samozavest in motivacijo.
Zato torej puberteta in menopavza povzročata takšne spremembe?
Točno tako. Dobro se počutimo, ko so hormoni v ravnovesju. Ko pa nihajo, pride do čustvenih izpadov, nespečnosti in migren. Posebej v obdobju pred menstruacijo, po porodu in v menopavzi.
Kaj lahko pomaga?
Ženske bi se morale zavedati, kako močno hormoni vplivajo na psiho, in si v teh obdobjih privoščiti več počitka ter se izogibati velikim odločitvam. Menstruacija in menopavza sta pri nas še vedno tabu, ženske pa naj bi v tem obdobju enostavno "funkcionirale". Drugod, recimo v Veliki Britaniji, pa zakon nalaga delodajalcem, da upoštevajo te težave zaposlenih.
Hormonska terapija lahko pomaga, še posebej v menopavzi. Danes uporabljamo bioidentične, rastlinske hormone, ne več živalskih, kot včasih. A odločitev mora biti individualna.
Kaj lahko naredimo same?
Redna telesna vadba, zdrava prehrana brez sladkorja in bele moke, manj stresa, izogibanje soji in pivu (ki vsebujeta estrogen), manj rdečega mesa ("požira" progesteron). Veliko tekočine in sprehodi v naravi pa pomagajo ohranjati ravnovesje.
Najpomembnejši nasvet
Ljudje se moramo naučiti bolj poslušati sami sebe in se manj ozirati na to, kaj mislijo drugi. Če znamo postaviti in spoštovati svoje meje, bomo dolgoročno bolj zdravi in zadovoljni.
